ANTIOKSIDANTI, KISIK in OBNOVA ERITROCITOV

 

 

 

Kaj so antioksidanti in kaj prosti radikali?

Antioksidanti so snovi, ki s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske procese, torej procese, v katerih kot stranski produkt nastajajo prosti radikali. V človeškem telesu le-ti nastajajo predvsem kot stranski produkti metabolizma kisika (t.i. celičnega dihanja). Čeprav je kisik za nas življenjskega pomena, se lahko hkrati v telesu obnaša kot zelo reaktivna molekula, zato ima naše telo precej mehanizmov, ki preprečujejo, da bi v telesu nastalo preveč prostih radikalov. Ti namreč zaradi svoje reaktivnosti sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo celice - to pa je lahko eden izmed vzrokov za nastanek številnih bolezni, kot so rakaste tvorbe, infarkt, diabetes in vnetne bolezni (npr. artritis), hkrati pa pospešujejo samo staranje organizma.

Naše telo se pred prostimi radikali v normalnih razmerah brani relativno dobro. Poškodbe v celicah sicer občasno kljub temu nastanejo, a obstaja še cela paleta obrambnih mehanizmov, ki poškodovane celice varno odstranijo in reciklirajo. Povečano število prostih radikalov nastaja predvsem takrat, ko je naše telo pod stresom. To je lahko bodisi psihični ali fizični stres. Poleg omenjene lastne obrambe, v telesu antioksidativno delujejo tudi številne spojine, ki jih lahko zaužijemo s prehrano. Kot antioksidanta tako v telesu delujeta vitamina C (askorbinska kislina) in E ter karoteni (oranžna rastlinska barvila), ki jih naše telo samo pretvori v vitamin A. Čeprav sta po lestvici ORACL najmočneja antioksidanta ruska goba Čaga (prah ali v tekočini, ki mora biti skoraj čisto črne barve, ker če ni črna potem ni dobra). In Dihidrokvercentin - Taxifolin / Reabilar , ki je produkt severno sibirskega macesna. En gram Čage ima 32.000 enot, Reabilar / Taksifolin čistoče 98% ali več) pa 64.000 antioksidantskih enot ORACL . Za primer, en gram vitamina C ima cca 3.000 enot.

Vlogo antioksidantov pri preprečevanju bolezni je težko ovrednotiti, saj je v epidemioloških študijah njihovo vlogo skorajda nemogoče ločiti od vitaminov in ostalih koristnih spojin, prisotnih v sadju in zelenjavi. A nekatere intervencijske študije, še pred njimi pa številne laboratorijske raziskave, so pokazale, da redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni.

Živila z največjim deležem antioksidantov

Živilo

Velikost porcije

Celokupna antioksidativna sposobnost/velikost porcije

Dihidrokvercetin (taksifolin / reabilar)

1 gram                                            

64000

Ruska Goga Čaga

1 gram                                            

32000

Divje borovnice

1 skodelica

13727

Rdeč fižol ("Red kidney beans")

½ skodelice sušenega fižola

13259

Fižol pinto

½ skodelice sušenega fižola

11864

Borovnice

1 skodelica

9091

Brusnice

1 skodelica

8983

Artičoke

1 skodelica kuhanih artičok

7904

Robide

1 skodelica

7701

Slive

½ skodelice

7701

Maline

1 skodelica

6058

Jagode

1 skodelica

5938

Rdeča jabolka

1 jabolko

5900

Češnje

1 skodelica

4873

 

Polifenoli

Polifenoli so skupina molekul z večimi fenolnimi obroči in so v naravi prisotni v tako rekoč vseh rastlinskih vrstah (sicer pa tudi v nekaterih vrstah insektov). Polifenoli so v naravi najbolj zastopana oblika antioksidantov in pogosto del našega jedilnika, saj se v velikih količinah nahajajo v sadju in zelenjavi, pa tudi v zelenem in črnem čaju, kavi, čokoladi, rdečem vinu, olivah in olivnem olju ter nekaterih oreških in začimbah. Antioksidativni učinki polifenolov so bili v zadnjih letih predmet številnih študij, ki so pokazale njihov pozitivni vpliv na preprečevanje srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj in osteoporoze, novejše raziskave pa omenjajo tudi varovalni učinek pred nevrodegenerativnimi boleznimi (npr. Alzheimerjevo boleznijo) in diabetesom. Ker je večina dosedanjih raziskav učinek polifenolov dokazala na laboratorijskih živalih, vpliv polifenolov pri ljudeh še ni dovolj raziskan, da bi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) polifenole uvrstila med živila, ki zmanjšujejo tveganja za razvoj omenjenih bolezni.

Med nekatere najbolj znane polifenole spadajo:

  • antociani - barvni pigmenti, ki jih v večjih količinah najdemo v borovnicah, robidah, malinah, češnjah, črnem ribezu in rdečem zelju
  • izoflavoni – prisotni predvsem v soji in sojinih izdelkih
  • resveratrol – najdemo ga v grozdju in rdečem vinu
  • katehini – prisotni v pravem čaju in kakavu
  • kurkumin – rumen pigment, ki ga najdemo v kurkumi

 

Lastnik in urednik spletne strani www.cansave.org ter odgovorna pravna oseba za vsebine spletne strani www.cansave.org je mednarodno društvo LIORA - Novi Sad. Društvo LIORA - Novi Sad se ne ukvarja z prodajo. Ne prodaja niti reklamira ničesar. Ukvarja se izključno samo z informiranjem obolelih in nudi pomoč obolelim.