Melanom

Melanom

Melanom oz. maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki vznikne iz pigmentnih celic – melanocitov, ki sicer s tvorbo kožnega pigmenta melanina ščitijo globlje ležeča tkiva. Melanociti se nahajajo v različnih organih in tudi melanom se v redkih primerih lahko pojavi denimo v prebavilih ali očesu, večinoma pa gre za kožno bolezen. Pri moških se najpogosteje pojavi na koži trupa (predvsem hrbta), pri ženskah pa na nogah. V približno četrtini primerov se razvije iz nevusa ali kožne bradavice, ki se prične zaradi melanoma spreminjati. To lahko vključuje povečanje, razvoj nepravilnih robov, spremembo barve, srbenje ali luščenje kože.

Glavni vzrok je izpostavljenost večjim dozam ultravijoličnega (UV) sevanja, ki povzroča poškodbe DNK, pri ljudeh svetle polti. Izvor UV žarkov je lahko bodisi Sonce, bodisi drugi viri, kot so solariji. V rizični skupini so ljudje s številnimi kožnimi bradavicami, tisti z obolelimi ožjimi sorodniki in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Tveganje lahko povečajo tudi nekatere redke genske okvare, kot je pigmentna kseroderma. Diagnoza temelji na biopsiji katerekoli nenavadne kožne spremembe.

Najenostavnejša metoda preventive je izogibanje premočni sončni svetlobi in uporaba kreme za sončenje. Melanom se zdravi s kirurško odstranitvijo, pri tistih z večjimi rakavimi spremembami pa testirajo tudi bližnje bezgavke za prisotnost zasevkov. Velika večina operativnih posegov je uspešnih, če se rak še ni razširil. Pri bolnikih, pri katerih so se že pojavili zasevki, se izvaja imunoterapija ali kemoterapija. V Združenih državah Amerike je stopnja preživetja z zdravljenjem 98,4 % pet let po diagnozi, če se melanom ni razširil oz. manj kot 18 % v primeru, da že ima zasevke. Po nekoliko starejših podatkih za Slovenijo je petletno preživetje bolnikov, zbolelih v letih 1998–2002, 76,4 % pri moških in 83,7 % pri ženskah. Verjetnost, da se bo bolezen ponovila, je odvisna od tega, kako debel je melanom, kako hitro se celice delijo in ali je plast kože, ki ga prekriva, že razpadla ali ne.

Pojavnost

V svetovnem merilu je melanom najnevarnejši tip kožnega raka, čeprav je najredkejši od treh glavnih tipov kožnega raka (poleg melanoma še bazalnocelični in ploščatocelični karcinom). Moški obolevajo pogosteje kot ženske.

Od šestdesetih let 20. stoletja se v izpostavljenih predelih sveta njegova pojavnost strmo veča. Leta 2012 je zbolelo 232.000 ljudi, 55.000 jih je umrlo. Največja pojavnost je v Avstraliji in na Novi Zelandiji (državah s pretežno belopoltim prebivalstvom najbližje ekvatorja), pogost pa je tudi v Severni Evropi in Severni Ameriki, medtem ko je redkešji v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, kjer prevladuje temnejša polt. V Sloveniji je še v osemdesetih letih melanom veljal za zelo redkega, v obdobju 1985–2004 pa se je groba incidenčna stopnja povečala pri moških za 4-krat (na 17,1/100.000) in pri ženskah za 3,2-krat (na 17,7/100.000). najpomembnejši dejavnik tveganja čezmerno sončenje, je pojavnost zlasti visoka pri starejših ljudeh iz premožnejših okolij, ki si lažje privoščijo dopust v južnih krajih. Dodaten dejavnik je tanjšanje ozonske plasti, ki sicer varuje Zemljino površje pred UV sevanjem Sonca. V nekaterih državah, predvsem Avstraliji, se je pojavnost toliko povečala, da je postal melanom širši javnozdravstveni problem, zato vlada že od druge polovice 20. stoletja ozavešča prebivalce o nevarnostih čezmernega sončenja. V Skandinaviji je po drugi strani problematična množična uporaba solarijev.