PROTOKOL VODKA in SONČNIČNO OLJE

 

Spodaj navajam originalni tekst avtorja knjige dr. Nikolaj Ševčenko ...

 

 

Dr. Nikolaj Ševčenko 
R A K in BIOKEMIČNA OSNOVA METODE 



Metoda Nikolaja Ševčenko je v tem, da bolnik daljši čas uživa mešanico iz nerafiniranega sončničnega olja in 40% etilnega alkohola, po enakih pravilih in receptu za vse ljudi in enakih omejitvah pri hrani in drugih zdravilnih metodah, ter načinu življenja. 
Ta metoda je učinkovita pri zdravljenju in profilaktiki vseh zločestih in nezločestih bul in lejkoz, vseh dugih bolezni (tudi takšnih, ki jih ima medicina za neozdravljive), kot tudi za očiščenje in splošno ozdravitev, obnovitev in okrepitev vsega človeškega organizma. Njeno delovanje je univerzalno. 
Za boljše razumevanje mehanizma zdravilnega delovanja te metode, je potrebno najprej pogledati, kateri sistem našega organizma je najbolj problematičen in do česa pride zaradi nepravilnega delovanja sistema. 

 



GLAVNA TEžAVA IZMENJAVE SNOVI 

Pri pogostih in dolgotrajajočih stresih v organizmu pride do mobilizacije vseh resursov. Takoimenovani hormoni stresa (adrenalin, kortizol, insulin in drugi), prerazporejajo tokove hranljivih snovi med vsemi organi in tkivi tako, da bi lahko človek v nakrajšem času zmogel opraviti kar največ takšnega ali drugačnega dela. 
Ampak, če se k enim celicam nečesa daje preveč, potem se istočasno drugim, manj važnim (v dani določeni situaciji) celicam teh istih snovi dobavlja premalo. Naprimer, kadar človek dviguje uteži, mu istočasno ni potrebno reševati zahtevnih matematičnih nalog. In obratno. Nekje se krvne žile napenjajo do skrajnosti, nekje pa se zopet nevarno ožajo. Določeni organi delujejo v režimu maximalnega napora, drugi pa v istem trenutku spijo . In takšno stanje se pogosto ponavlja več dni, mesecev, let... Kronični stres je, na žalost, postal pravilo današnjega življenja. 
Res pa je, da se do različnih hranilnih snovi organizem obnaša različno. Najbolj ozkim grlom transportnega sistema krvi je dobava kisika peko krvnega hemoglobina v tkiva. Naprimer: pri nespremenjenem pretoku krvi se prenos maščob v organizmu zlahka poveča tudi do 28 krat; ogljikovega dioksida (CO2) do 25 krat, produktov beljakovinske presnove do 480 krat itd. Razen kisika. Povečana potreba po kisiku obvezno privede do dodatne obremenitve srca in ožilja. Običajno se v tkivu na črni dan skladišči mnogo vsakršnih zalog, le kisikovih rezerv je zelo zelo malo. Kisika, ki je strateška snov organizma št.1, se pri stresih v določena mesta dovaja preveč, medtem ko drugi deli organizma stradajo. Zakaj? 
Gre za to, da je kisik zelo agresivna snov. Njegova molekula (O2) ima električne lastnosti dvojnega prostega radikala ( čeprav se v znanstvenih krogih pod prosti radikali imenujejo odluščeni drobci raznih molekul, ki imajo električni naboj). Vsi prosti radikali so neverjetno aktivni. Kadar se jih v celici nabere dovolj, organizirajo vezi samopodpirajoče oksidacije, ki poteka brez sodelovanja fermentov in lahko pri določenih okoliščinah prinaša celicam ne le korist, ampak tudi ogromno škodo. Še posebej je pri organiziranju in vzpodbujanju ustvarjanja in razvoja takšnih vezi, uspešen kisik, ki se se nam na prvi pogled zdi tako dober, nujen in zaželjen. 
Pri višku prosth radikalov znotraj celice se začnejo hitro razvijati verižne reakcije prostoradikalne peroksidne oksidacije (PPO). Reakcije PPO z lahkoto preskakujejo na važne celične strukture: membrane jedra, mitohondrij in na samo celico, na niti DNK in jih poškodujejo. 
Bolj kot so v celici reakcije PPO aktivne, tem bolj se v njih vključuje kisik in posledica je, da vedno manj kisika pride do dihalnih fermentov in vedno manj se na teh fermentih proizvaja energije. Zaprti krog! 
 

 

KAKO SE ORGANIZEM BORI S POMANJKANJEM KISIKA 

Za boj proti pomanjkanju kisika naši hormoni stresa vključijo več mehanizmov in s tem prestavijo ravnovesje v izmenjavi snovi s procesov sinteze na stran razkrajanja tkiv, ki so že v telesu. 
a) da bi kisik lažje prodrl v celice, se v krvi za daljši čas poviša količina ionov kalcija (Ca2+), ki pridejo iz kosti skeleta. To privede do arteroskleroze, osteoporoze, zatrdlin ožilja in sklepov in še mnogih drugih neprijetnosti. Poleg tega pa ioni kalcija preveč pospešijo oksidacijske reakcije in pri tem pomembno znižujejo njihov koeficient koristnega učinka. Pri poteku takšnih reakcij se porabi zelo veliko kisika, energijski učinek pa je pri tem zelo majhen. 
b) Pojača se biokemična reakcija glikolize. Glikoliza je proces racepitve ogljikovodikov (prvenstveno glukoze) pri pomanjkanju kisika pod vplivom fermentov. Značilna je naprimer, za vsa hitrorastoča tkiva in mikroorganizme in ima zelo nizek koeficient koristnega učinka. Pri razcepitvi ene molekule glukoze s pomočjo glikolize prejme organizem 14 krat !! manj energije, kot pri običajni oksidaciji s kisikom. S tem lahko pojasnimo neverjeten apetit rakastih celic. Reakcije glikolize jim dajejo do 50% energije. 
c) Iz membran ne najbolj pomembnih organov in tkiv se v velikem število sprostijo naravne kisikove baterije, nenasičene maščobne kisline (v nadaljevanju NMK). Te NMK grejo ven iz celičnih membran in se s krvjo transportirajo v pljuča in jetra, kjer si priključijo nase kisik. Nato se ta kisik skupaj s NMK raznaša s krvjo k vsem delom organizma, kjer ga je premalo. In tukaj moramo dati določena pojasnila. 
 



ZAKAJ CELICE POTREBUJEJO NENASIČENE MAŠČOBE 

Membrane vseh naših celic so sestavljene iz dveh slojev, narejenih v glavnem iz trigliceridov različnih maščobnih kislin (bolj preprosto iz maščob in alkohola). V trigliceridih sta k vsaki molekuli triatomskega alkohola (glicerina) na konceh priključeni dve molekuli nasičenih maščobnih kislin (v nadaljevanju MK), ki sta obrnjeni k površini celične membrane. K sredini vsake molekule s pridruži po ena molekula NMK. Te NMK sta obrnjeni v nasprotni smeri, torej k notranjosti membrane. 




Debelina membrane 


HF to je molekula holinofosfata, ki na nekaterih mestih membran zamenjuje v trigliceridih MK. O vlogi HF bomo govorili v nadaljevanju. Tukaj naj omenimo samo to, da se holi nanašanjo na vitamine grupe B. 

Lastnosti nekaterih membran (debelina, plastičnost, propustnost hranjlivih snovi in druge) so močno odvisne od tega, koliko in kakšnih točno NMK jih sestavlja. Najvažnejši od vseh NMK sta: nezamenljiva linoleva kislina (dalje LK) in arhidonova kislina (v nadaljevanju AK), ki jo organizem sam sintezira iz LK. 
Z drugimi besedami, NMK določajo najpomembnejše lastnosti vseh celic organizma. 
Principielna razlika nenasičenih maščobnih kislin (NMK) in nasičenih maščob (MK) je v tem, da imajo NMK v svojem ogljikovem skeletu svoje molekule eno ali nekaj dvojnih (nenasiščenih) kemijskih vezi med sosednjimi atomami ogljika. Samo zahvaljujoč temu so NMK sposobne pritegniti nase in transportirati eno ali več molekul kisika. Kolikor je v molekuli dvojnih vezi, toliko molekul O2 je le-ta v stanju voziti na sebi v obliki hidroperoksida (v nadaljevanju HP). 
Maščobne kisline z dvema ali več takšnimi dvojnimi vezmi v svoji molekuli se imenujejo polinasičene maščobne kisline (v nadaljevanju PNMK). Linoleva maščobna kislina (LK) ima dve dvojne medogljikove vezi, medtem ko ima arhidonova (AK) štiri. 
Oksidacija NMK poteka vedno v dveh etapah in ne v eni, kot je značilno za MK. Na prvi etapi oksidacije NMK vedno s kisikom formira zahtevno in lahko razpadajočo tvorbo: hidroperoksid (HP). Pri tem se O2 pridruži zraven z dvojno medogljikovo vezjo k njej sosednjemu atomu ogljika, vendar ne k sami tej vezi, in povleče nase s tega ogljikovega atoma atom vodika. Vse poteka po milijonkrat dokazani peroksidni teoriji Baza-Endlerja. 
Ko HP NMK skupaj z drugimi hranljivimi snovmi pronicajo v notranjost celic, se prične druga, končna etapa njihove oksidacije. Peroksidna vez NMK-O-OH se raztrga med atomi kisika in enega izmed njih sprosti. Ostali del HP NMK pa s pomočjo fermentov razpade naprej do molekul acetata (tako imenujejo ostanek ocetne kisline CH3COO). 
Naj vas ne prestraši beseda kislina, ki jo tako pogosto uporabljamo. V trigliceridih se vse te kislina nahajajo samo v obliki ostankov, torej nimajo na koncu svojih molekul vodikovega atoma sposobnega reagirati, ki daje snovem kisle lastnosti. 
 

 


ZAKAJ JE MOGOČE NAREDITI ENO ZDRAVILO ZA VSE OBLIKE RAKA 

že v davnem 1913 letu je znani mikrobiolog, nobelovski nagrajenec, Johannes Fiberg s poizkusi dokazal, da lahko pride do bolezni raka, če uživamo hrano, ki je brez visokonenasičenih maščobam podobnim spojinam (hrana ima pomanjkanje NMK). 
Rak je posledica visokega pomanjkanja kisika (gipoksije) v nekaterih celicah, kjer se pred tem določen čas nabirajo ogromne količine prostih radikalov, o katerih smo že govorili. Verižne reakcije prostoradikalne peroksidne oksidacije (PPO), ki so ušle izpod kontrole, poškodujejo genetski ustroj celic tako, da na nekaterih mestih trgajo kromosomom enao ali drugo nit DNK, ki so po parih zvite v spiralo. 
Nekaterim takšnim celicam se posreči izpeljati delitev, pri kateri se dedujejo deli DNK z eno nitjo namesto dveh. In nekatere takšne celice tudi preživijo in potem rastejo in se delijo. V njih se hitro nabirajo vsakovrstne poškodbe. Druga nitka DNK, ki tukaj manjka, je namreč rezervna kopija. Podvajanje DNK je namreč nujno potrebno, da se hitro zapolnijo slučajni pretrgi, ki se lahko pojavijo na eni ali drugi nitki DNK dvojčki. Del DNK, kjer je nitka pretrgana, se obnovi s pomočjo infomacij, ki se hranijo na enakem celem delu druge nitke DNK. Podvajanje DNK v kromosomih celic milijonkrat povečuje varnost in točnost prenosa dednih informacij. Nova generacija celic z enonitnim deli DNK se vedno bolj in bolj razlikujejo od osnovnih (z normalno dvojno nitjo DNK). Popolnoma se nehajo podrejati hormonski uravnavi in nanjo nepravilno ali povsem nasprotno reagirajo. 
Sodobna znanost je dokazala, da je mehanizem genske nestabilnosti rakastih celic , ki smo ga pravkar opisali, skupen za vse vrste in tipe, brez izjeme, zločestih bul in leikoz vseh oblik. Zato je tudi možno, da se pojavi eno univerzalno zdravilo za zdravljenje raka. 
Iz umrlih celic se izločajo v neposredno okolje faktorji rasti. To so snovi, ki silijo organizem, da neverjetno hitro povečuje dovajanje kisika in samih hranilnih snovi v cono tragedije in istočasno tam naraščajo mrežo novih krvnih žil. Kot vidimo, prične aktivno delovati sistem celjenja ran, ki skrbi za vse celice organizma enako, brez izjeme. Tudi za rakaste celice. 
Prepoznavati celice z genskimi napakami in jih uničevati, je zadolžena posebna oblika T-limfocitov, ki obstaja v organizmu samo za to nalogo. Na žalost pa, pri kroničnih stersih, imuniteta nastrada najprej... 
In tako so se v območje katastrofe zelo širokosrčno in kot ogromna reka odpravile aminokisline, glukoza in tudi NMK ter PNMK na katerih sedi kisik. Pomanjkanje kisika v neverjetno hitro rastočih rakastih celicah jih sili, da naročajo pri transportnem sistemu celjenja ran organizma NMK, ki niso čiste, ampak imajo na sebi že pridružen kisik iz njihovega hidroperoksida (te iste HP NMK). 
Izobilje NMK v rakastih celicah privede do uničenja in nenormalne mehkosti (podobno kot gel), plastičnosti, membran. Propustnost glukoze se poveča za en razred! Celice ena za drugo izgubljajo svojo trdno obliko in postanejo amebne individualnosti, ki vse grebejo k sebi. Zaradi tega, ker membrane rakastih celic postanejo tekoče, se pojavijo nestalni in nestabilni izrastki citoplazme. Takšne celice so sposobne živeti v osamljenosti. S svojimi izrastki se oprijemajo sten ožilja in tako lahko pride do oblikovanja metastaz. 
Zaradi visoke genske spremenljivosti rakastih celic, se kmalu v predelu ene bule pojavi še več populacij teh celic, ki se opazno razlikujejo ena od druge (poškodbe DNK namreč povzročajo vedno nove in nove spremembe v genski kodi celic). Zato tudi celo polikemoterapija ne more naenkrat uničiti vseh takšnih populacije. Obvezno se najdejo celice, ki so odporne na dovajane strupe in le-te hitro nadomestijo razredčene vrste uničenih celic in nadoknadijo zamujeno. In ne le to. Osvajajo tudi vedno nove in nove pozicije. Precej pogosti so primeri, ko se dozdevni uspeh polikemoterapije kmalu spreobrne v metastaziranje bul. 
Pri raku 4-stopnje je kemoterapija nekoristna. 
Tudi obsevanje na žalost ni čudotvorno. Zelo pogosto se pri obsevanju pojavi učinek zažganega kolača. Na eni strani gori, na drugi pa kipi in se dviguje. Bistvo obsevanja je namreč v prekomernem pojačanju prostoradikalne peroksidne oksidacije (PPO) maščob celičnih membran, kar izzove genetske poškodbe, ki so nezdružljive z življenjem rakastih celic. 
Na žalost pa se vsem celicam dovaja enaka doza ionske radiacije, stopnja genetskih sprememb pa se od populacije do populacije zelo razlikuje. Zato lahko obsevanje da 100% rezultat samo takrat, ko na dovolj veliki površini sežge vse po vrsti, in bolne in zdrave celice. Vemo pa tudi, da vseh organov ni mogoče obsevati in tudi, da za mnoge organe ni učinkovito. Sploh pa ne vemo, kje vse so se metastaze že ukoreninile. 
Kako bi bilo lepo, če bi dovajali zdravilo k osebno k vsaki celici. V nadaljevanju bomo videli, da je to z metodo Nikolaja Ševčenko popolnoma izvedljivo. 

 



ZAKAJ JE SONČNIČNO OLJE BOLJ PRIMERNO, KOT DRUGA OLJA 

Molekula katerekoli maščobe je triglicerid, katerega kemijsko strukturo ste videli na shemi. To je molekula kompleksnega alkohola glicerina in na njej visečimi tremi ostanki različnih nasičenih (MK) in nenasičenih maščobnih kislin (NMK). K NMK prištevamo tudi polinenasičene maščobne kisline (PNMK). Odstotni delež nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin v trigliceridih ( maščobah) raličnega izvora se zelo močno razlikuje. Prav tako zelo močno niha vitaminska sestava maščob. 
Nasičene maščobne kisline so biološko neaktivne.. Zelo veliko jih najdemo v vseh živalskih maščobah in tudi v nekaterih rastlinskih mščobah. V mlečnem maslu jih je naprimer 57%, v bombažnem maslu 25%, v palmovem 50% v kakavovem maslu pa celo 60%. 
Najbolj biološko aktivne in pomembne za človeški organizem so tiste maščobe, ki vsebujejo mnogo linoleve maščobne kisline (LK). LK določa debelino in lastnosti celičnih membran, spreminja holesterin v žolčne kisline, zavira nastajanje odvečnih vnetij, vključno z alergičnimi vnetji. Samo iz LK si organizem lahko oblikuje zanj tako pomembno in zelo aktivno arahidonovo maščobno kislino (AK). AK določa sposobnost organizma, da se upira vsem možnim infekcijam. LK je dvakrat nenasičena MK, AK pa celo štirikrat nenasičena. 
Trikrat nenasičena linolenova maščobna kislina (LNK) ima nizke biološke lastnosti, zato ker jo v naravi najdemo v neaktivni alfa obliki (naprimer: v lanenem olju, jo je zelo veliko, skoraj 50%). Alfa LNK lanenega olja ne samo da se v organizmu nikoli ne spremeni v koristno AK, ampak celo zavira spreminjanje LK v AK. V lanenem olju je LK okoli 25%, kar ni veliko. Poleg tega pa v lanenem olju praktično ni koristnega antioksidanta alfa-tokoferola, ki ga najdemo v sončničnem nerafiniranem olju. 
Sončnično olje pa vsebuje zelo veliko LK, od 50 60 %, v odvisnosti od podnebja. Ostale maščobne kisline pa sta v sončničnem olju še naslednji: nasičene 10% in enkratnenasičene oleinove maščobne kisline (v nadaljevanju OK) od 30 40 %. Biološke lastnosti OK so mnogo slabše kot LK. V organizmu je vloga OK dokaj skromna, čeprav tudi nosi določeno odgovornost za obnašanje celičnih membran. Prvak po vsebnosti OK je olivno olje (80-85%), metem ko je LK v tem lju samo 5-10%. V maslu je LK samo zanemarljivo malo, samo 4%. 
Alfa-tokoferol v olivnem olju ni. 
Vsebnost nasičenih maščob je v olivnem, lanenem in sončničnem olju približno enaka, okoli 10%, kar ni ravno veliko. 
Za naše zdravje pa je pomembna tudi sestava vitaminov v maščobah. Mogoče ste opazili na celični shemi levi spodni kvadratek s kratico HF. Ta vitaminska molekula je zelo važna za zdravje celice in jo imenujemo holinofosfat. S pomočjo HF celice medsebojno sodelujejo s hormoni, ki jih upravljajo. Če v celičnih membranah ni dovolj HF, si jih organizem težko podreja. To pa pripelje do tega, da različni mikrobi, virusi in strupi veliko lažje škodijo celicam. Najbolj pomemben je HF za delovanje jeter in živčnega sistema. 
Holinofosfati so del drugega, zelo pomembne vitaminske snovi lecitina , ki ga je zelo veliko samo v nerafiniranem sončničnem olju. Lecitin se v olju skoraj ves nahaja v neraztopljenem stanju, zato pri rafiniranju popolnoma izgine. Prav tako rafiniranje odstrani vse druge vitamine. Mi pa vemo, da sta lecitin in holin zelo pomembna in potrebna organizmu za boj proti vsem vrstam zastrupitev, tudi alkoholnih. 
Zelo malo je maščob, ki imajo v svoji sestavi dovolj holifosfatov in tako pomembnega vitamina, kot je alfa-tokoferol ( ki ga v večini imenujejo tudi vitamin E). 
Sončnično nerafinirano olje je avtor te zdravilne metode, med obiljem drugih maščob in olj, izbral zaradi naslednjih lastnosti sončničnega nerafiniranega olja: 
a) v njem je maximalno visoka (v primerjavi z drugimi olji) vsebnost nezamenljive linoleve kisline (LK), ki regulira vso izmenjavo snovi in lastnosti celičnih membran. 
b) V nejm ni linolenove maščobne kisline (LNK), ki je nasprotje linoleve maščobne kisline. Kot smo že govorili za laneno olje, velaj tudi za sojino olje, vsenost LNK je 5-10%, kar je dovolj, da so takšna olja nezaželjena za zdravljene po dani metodi. 
c) Vsebuje zelo malo nasičenih maščob, zato ne le, da sploh ne obremenjuje ledvic, jeter in žleze slinavke, ampak ravno nasprotno razbremenjuje in krepi, postavlja na noge, podpira in obnavlja vse življenjsko pomembne organe od kakršnih koli poškodb. 
d) Vsebuje največ, med vsemi olji, naravnega antioksidanta alfa-tokoferola, 60mg% (na 100 gr olja 60 mg alfa-tokoferola). 
e) V njem je neverjetno veliko pospečevalca antioksidantnih lastnosti za alfa-tokoferol, ki se imenuje holinofosfatid-lecitin, od 1,0 do 1,4 g% (v 100 gr olja 1,0-1,4 gr). 
f) Zahvaljujoč zelo preprosti in največkrat enaki tehnologiji izdelave, ima to olje najmanše nihanje bioloških in kemičnih lastnosti, v primerjavi z drugimi olji. In zaradi cenenosti mu skoraj nikoli ne dodajajo drugih maščob, da bi ga naredili še bolj poceni. 
g) Zahvaljujoč izredno visokemu deležu alfa-tokoferola in holinfosfatov(lecitina), ne samo, da uspešno varuje paciente pred odvisnostjo od alkohola, ampak zdravi ljudi od že obstoječe odvisnosti od alkohola. 

Če se izrazimo bolj preprosto, pomeni, da nerafinirano sončnično olje v mešanici z vodko zdravi alkoholizem. 

Ločeno in podrobno je potrebno razložiti delovanje alfa-tokoferola. Običajno po vitaminom E imenujejo zmes (!) alfa-, beta-, gama- in delta-tokoferolov. In ravno vsebnost te zmesi v oljih merijo in potem podatke objavljajo v raznih primerjalnih tabelah in priočnikih ter na etiketah steklenic. 
Ampak takšen odnos k tako važni snovi kot je alfa-tokoferol je nekorektno in zavaja ljudi. Beta-tokoferol ima veliko slabšo antioksidacijsko aktivnost, kot alfa-tokoferol, medtem ko drugi tokoferoli sploh nimajo antioksidacijskih (vitaminskih) lastnosti. 
Kaj se dogaja v praksi? O lanenem plju pišejo, da ima 80% vitamina E. Da, vendar ne pišejo, da je v lanenem olju ves, če sploh temu lahko tako rečemo, vitamin E, sestavljen iz enega, to je gama- tokoferola, ki je popolnima neaktiven. Zato pa je laneno olje tako temno in grenko (zaradi samooksidacije). Za nerafinirano sončnično olje pa pišejo, da ima 60 % vitamina E, in pozabijo navesti, da je samo v sončničnem olju ves vitamin E sestavljen samo iz Alfa-tokoferola in da je ta delež neobičajno visok. 
V olivnem olju so v glavnem neaktivni tokoferoli, okoli 5% (zelo malo). V koruznem in sojevem olju je zelo malo alfa-tokoferola. V vseh rafiniranih oljih naravnih vitaminov praktično ni, vsebnost PNMK pa je opazno zmanjšana. 
In če že govorimo o nekorektnosti reklame, povejmo še to, kaj je v resnici tisto, kar zadnje čase tako pogosto omenjajo in opevajo v različnih reklamah in člankih in imenujeo dragocena maščobna kislina iz dužine OMEGA-6. Iz meni neznanih namenov, včasih k tej družini OMEGA-6 pripisujejo linolenovo maščobno kislino (LMK) lanenega olja. 
Vendar pa, mehko rečeno, to sploh ni tako! LMK lanenega olja se vedno in povsod nahaja samo v neaktivni alfa-obliki. Alfa-LMK ima prvo dvojno medogljikovo vez za tretjim po vrsti atomom ogljika in iz tega sledi, da pripada k družini maščobnih kislin OMEGA-3! Torej k ne preveč dragoceni, za naš organizem, družini maščob.
Linolejeva maščobna kislina (LK) v sončničnem olju, kot tudi arhidonova kislina (AK), ki jo sintezira sam organizem, pa v resnici spada v dragoceno družino maščob OMEGA-6. Zato, ker se prva medogljikova vez v njegovih molekulah nanaša na šesti po vrsto ogljikov atom. 
Kaj dobimo na koncu? Navadno in poceni sončnično olje ima v svoji sestavi dragocene maščobe iz družine omega-6 (to je LK) dvakrat več, kot zelo drago laneno olje, ki nam ga tako hvalijo v reklamah. 

Kar pa se tiče holesterina moramo povdariti, da tega produkta, ki je živalskega izvora (!) v nobenem rastlinskem olju ni, zato se ga tudi ne da določiti. Iz tega tudi sledi, da reklame, ki govorijo, da je olje brez holesterina, niso vredne počenega groša. Vsako rastlinsko olje, katerekoli firme se lahko tem pohvali. 





VLOGA ALKOHOLA V TEJ METODI:  

40% etilni alkohol (vodka) opravlja v tej metodi mnogo pomembnih funkcij in brez njega (samo z oljem) se težkih bolezni ne da ozdraviti. 
Poglejmo, kaj se zgodi, če nekdo zlije skupaj in dobro pretrese 40% etilni alkohol (vodko) in nerafinirano sončnično olje in mešanico popje, 15-30 minut pred jedjo, kot svetuje avtor metode. 

1.Olje in alkohol se zmešata drug z drugim in se spremenita v zelo stabilno mešanico zelo majhnih kapljis, bele ali rumene barve. Barva mešanice, njena stabilnost je odvisna od tehnologije izdelave olja in vodke. 
Dobra mešanica ni nujno bele barve in se vedno ne peni. Lahko je precej rumena in po stenah posode polzi kot voda. Pomembno je, da je potrebno najmanj 20 minut, preden se mešanica zopet loči na olje in vodko. Vse drugo je manj pomembno. 
Vlogo emulgatorja opravlja 40% alkohol (vodka), poljubnega načina izdelave. Emulgiranje olja je potrebno zaradi kar najbolj učinkovitega vsesanja mešanice v stene črevesja. Nobene maščobe se namreč nikoli ne vsesajo v stene v želodcu. Etilni alkohol spada k snovem maščobne vrste, zato se podobno kot olje vsesa v tankem črevesu. Tudi če pijemo samo 40% etilni alkohol, se ga 4/5 vsesa v tankem črevesu in samo 1/5 v želodcu. 
S prisotnostjo poljubnih maščob pa se vsesavanje alkohola močno upočasni, se časovno raztvleče, zato je tudi občutek pijanosti veliko veliko manjši. Opazno se znižajo tudi vsi zstrupitveni pojavi popitega alkohola. 
Antioksidanti (alfa-tokoferol, lecitin in NMK) zavirajo delovanje fermenta jeter, alkoholdehidrogenaze, na alkohol. Ta ferment je odgovoren za predelavo alkohola v primarni produkt njegove oksidacije: acetaldehida (v nadaljevanju A). Acetaldehid je glavni krivec za zastrupitvene učinka in učinke pijanosti zaradi izpitega alkohola. 
Manj kot je (A) v krvi, tem manjša je nevarnost bolezenske zasvojitve (alkoholizma). Zahvaljujoč alfa-tokoferolu, lecitinu in NMK v sončničnem olju se (A) formira le postopoma in v nepomembnih, nenevarnih za zdravje, količinah. Zato se tudi ne more zgoditi, da bi se koncentracija acetaldehid (A) v krvi dvignila do meje, ki je nevarna za zdravje. S tem se praktično do ničle zniža verjetnost zboleti za alkoholizmom. To je zelo pomemben razlog, da se ravno sončnično nerafinirano olje uporablja za pripravo zdravilne mešanice. 
Vendar pa to še zdaleč niso vse funkcije alkohola v zdravilni mešanici. 

2.Alkohol zmanjšuje sproščanje hormonov stresa v človeškem organizmu. Posledično se tudi dovajanje ionov kalcija iz kosti v kri zmanjša. In ker so ravno ioni kalcija odgovorni za pospeševanje delovanja mnogih fermentov, je neposredna pozitivna posledica zmanjšanja ravni kalcija v krvi, normalizacija hitrosti oksidacijsko obnovitvenih reakcija, ki se zaradi stresov v mnogih celicah škodljivo poviša. Zahvaljujoč temu, se tudi ves sistem srca in ožilja umiri. 

3. Izredno pomemna funkcija alkohola (vodke) je tudi v tem, da zavira pronicanje glukoze iz glikogena v kri, jetra in mišice. (Glikogen je polimer glukoze, njegove rezervne oblike). 
Stopnja oksidacije maščob v jetrih se zniža istočasno z znižanjem aktivnosti jeter, zato NMK ki so v olju, zapuščajo jetra in pronicajo v krvne žile amo delno oksidirane, v obliki hidoperoksida (GP) NMK, ali pa povsem neoksidirane, torej brez pridruženega k kisika k molekulam NMK. 
Etilni alkohol (vodka) je zelo močan antioksidant. Mnogi antioksidanti so samo površinsko aktivne snovi (dalje PAS). Ko se znajdelo blizu površin poljubnih celičnih membran , PAS močno znižajo aktivno površino (kar vpliva na to, da se razgladijo gube na membranah) in propustnost celičnih membran. 
Glavna energetska postaja za napajanje rakaste celice, kot je smo že govorili, so reakcije glikolize (brezkisikova razcepitev glikoze s fermenti). Pri pomanjkanju goriva-glukoze in vžigalnih svečk- ionov kalcija, prične glavna energijska centrala rakastih bul zmanševati svoje obrate. Da bi nadomestile manjkajočp energijo, pričnejo rakaste celice od organizme zahtevati , naj mi dobavi kar največ NMK in PNMK, kajti te snovi so najbolj bogate s skupno elektronsko energijo iz vsega jedilnika. Naš dobri organizem pa, kot smo že spoznali, z veseljem izpolnjuje to prošnjo. 
Pomembnejša funkcija alkohola je torej v tem, da zagotavlja, da bi bilo zaviranje glikolize v rakastih celicah kar se da dolgotrajno in globoko, med drugim tudi na račun omejenih dobav glukoze in kalcija v rakaste celice. 
Naloga bolnika pa je, da s pomočjo diete, ki je predpisana k tej metodi (popolnoma se je treba odpovedati mlečnemu in sladkemu) pomaga alkoholu. Prav tako se mora bolnik odpovedati vsakršnemu drugemu alkoholu : neplanski alkohol zavira dostop ne samo glukoze, temveč tudi nujno potrebnih NMK in njihovega hidroperoksida (HP NMK). K izničenju učinak zdravljenja pa lahko privede tudi uživanje drugih antioksidantov. 

4. In na koncu še to, da alkohol raztaplja v celicah beljakovinske komplekse in pomaga se iz njih sproščajo PNMK. 

 



KAKO KONKRETNO PRIDE DO UNIČENJA RAKA 

Neučakani bralec bo veselo vzkliknil: Sedaj je jasno, k čemu se nagiba avtor! Mi podiramo (zalivamo) sovražne celice z antioksidanti, dokler le-te ne poginejo. 
In ta bralec bo v globoki zmoti.Zdravilni učinek antioksidantov ima odločilno vlogo samo v začetni fazi nastanka bul, ko aktivnost prostih radikalov še ni prešla vseh možnih (za normalne celice) mej. Velja namreč kemijski zakon: Bolj burne in močne kot so, kjerkoli, PPO (prostoradikalne peroksidne oksidacije), tem manšo moč in dolgotrajnost delovanja bo imelo na PPO to, če bomo dovajali vedno enako dozo antioksodanta , zato ker se molekule le-teh porabijo pri poteku reakcije PPO. 
Nažalost! Rak 4-stopnje (najbolj grozen, z metastazami) se ne da ozdraviti niti s strupi, še manj pa z antioksidanti. Seveda so redke izjeme. Vendar pa se pri izbiri zdravilne metode nikakor ne smemo naslanjati na izjeme. 
Nekateri avtorji zatrjujejo, da se rak boji kisika. To razlagajo s tem dejstvom, da se reakcije glikolize upočasnijo pri prisotnosti kisika ( govorimo o poznanom učinku Pasteura). Na žalost pa temu ni povsem tako. Glikoliza v rakastih celicah je aerobna, torej se v rakastih celicah s kisikom ne zavira.! V rakastih celicah učinka Pasteura ni opaziti. 
Ravno nasprotno: bolj zločesta kot je bula, tem več zahteva od organizma, ne vskovrstnih antioksidantov, temveč snovi, ki na sebi nosijo molekule kisika predvsem pa najbolj energijsko ugodnih HP PNMK. Kajti glavni problem v celici, kjer potekajo burne PPO, nastane ravno pomanjkanje kisika. Naš organizem pa, kot oče, ki slepo ljubi svojega otroka, nikoli in v ničemer ne more odreči. 
Zato v rakastih celicah neizprosno narašča količina HP PNMK. In ravno tu se prične najbolj zanimivo dogajanje! 
Govorili smo že, da ko prispe v celico hidroperoksid NMK, se molekule kisika, ki sedijo na njih, razdelijo na polovico. Pri razpadu enega peroksidnega dela molekule HP NMK, se formirata takoj dva prosta radikala kisika (eden na NMK), ki se takoj vržeta v verige PPO in jih naredita še bolj močne in daljše. 
Posebnost tega procesa je v tem, da radikali kisika in HP NMK igrajo vlogo pospeševalca-katalizatorja za PPO verige. Celo pri majhnem številu teh radikalov, se lahko PPO krepi sto in tisoč krat. 
In ravno to loči delovanje dane metode na rakaste celice od zdravljenja s vsakršnimi strupi in antioksidanti. Naša nestrupena snov (HP NMK HP PNMK) v rakastih celicah povzroči učinek podirajočih se domin s tem da neverjetno pospeši že tako burne procese PPO. 
Najbolj neverjetno je to, da se v sovražnih celicah, ko požirajo NMK, poveča energijska lakota. To pa zato, ker so molekule NMK vključene v reakcije PPO in se napdalje razpadajo brez sodelovanja fermentov, torej brez proizvodnje energije na njih. 
Dobimo zaprti krogotok samopospeševalnega PPO. Večje kot je v celici pomanjkanje kisika, tem več le-ta zahteva ( in takoj dobi) HP PNMK. In tem večja kot je v rakastih celicah koncentracija molekul HP PNMK, burneje potekajo v tej celici procesi PPO in vedno več NMK in kisika se pritegne v verige PPO na poti iz dihalnih fermentov. In na koncu koncev se PPO okrepi čez vse meje in se prične zajedati v membrane in kormosome DNK in razbija tiste dele DNK rakastih celic, ki imajo eno nitko. 
Tukaj moramo dati pojasnilo, zakaj se tako nenormalno povečaj peroksidno oksidiranje (PPO), pri pronicanju HP PNMK v rakasto celico. Aktivnost oksidacijskih fermentov v rakastih bulah je zmanjšana. Po pretrganhju peroksidnih vezi v milekuki HP NMK se istočasno formira več prostih radikalov, o čemer smo že govorili. Medtem ko se oksidacijski fermenti prebujajo, se vsak del molekule PNMK uspe vključiti v že obstoječo verigo PPO in zadeti svoj novi cilj. 
Na delih kromosomov, ki nimajo druge (rezervne) kopije DNK, rakaste celice ne morejo obnoviti poškodb pretrgov edine nitke, ki nastanejo zaradi SPO, zaradi česar se na teh mestih kromosimi lomijo. Kletke z nekoliko zlomljenimi kromosomi brezpogojno poginejo. 
In ravno to smo potrebovali: ozdravljenje v radost bolnih in popolni zlom in pogin rakastemu sovražniku. 
Za zdrave celice pa oksidacija NMK in HP NMK v prisotnosti alkoholia, ne samo, da je popolnoma neškodljiva, ampak je tudi koristna. Prvič: apetit zdravih celic je mnogo krat manjši, kot pri rakastih celicah in drugič: v njih potekajo popolnoma drugačni, varni odnosi med oksidacijsko obnovitvenimi reakcijami; in tretjič: če slučajno pride do poškodbe-pretrganja, na eni od dveh nitk DNK, bo druga nitka manjkajoči del takoj skopirala in obnovla. 
In kljub vsemu napisanemu, moramo še nekoliko podrobneje razložiti, na čem temelji optimizem glede varnosti, za tiste, ki nimajo raka. 

 



UTEMELJITEV OPTIMIZMA OZIROMA ZAKAJ TA METODA ZDRAVI SKORAJ VSE 

Temu, ki je uspel premagati vse predhodne strani te knjige, je sedaj lahko pojasniti, zakaj je vse neozdravljive bolezni tako težko zdraviti na tradicionalen način. Zato, ker mora zdravilo, da bi zmagalo, istočasno izpolniti dve popolnoma nasprotujoči si nalogi, dovesti dovolj kisika tja, kjer ga manjka in pri tem odvzeti odvečni kisik od vsepovsod, da ne bi povzročal škode. 
Zdravila, s katerimi razpolaga medicina, opravljajo to nalogo le delno in še to z velikimi odkloni v to ali ono smer. Zato medicini tudi ne uspeva zravljenje neozdravljivih bolezni. 
Upam si trditi, da metoda, ki jo opisujemo tukaj, uspešno rešuje dano težavo. Obrazložitev tega čudeža je čisto materialna in dokaj preprosta. 
Na kakšen način se rešuje prva naloga (oskrba oslabelih celic s kisikom), je bralcu iz prejšnih poglavij že postalo jasno. In kako se rešuje druga naloga bolehnega organizma, to je odvečna koncentracija kisika v nekaterih celicah in zaradi tega preveč burna, škodljiva prostoradikalna peroksidna oksidacija v njih? 
Enako preprosto kot prva naloga. Alkohol in tudi alfa-tokoferol ter lecitini sončničnega olja pomagajo delu molekul NMK tega olja, da zapustiti jetra neoksidiranimi, to pomeni, da nase niso privzeli kisika. Takšne čiste molekule NMK na zahtevo organizma človeka ( znanstveno bi temu reakli po elektrokemijskemu gradientu) usmerijo k celici, ki ima višek kisika. Te, energijsko obsežne molekule NMK so v takšnih celicah zelo zaželjeni gosti, zato proniknejo v njihvo notranjost v velikem številu. Nato te molekule takoj pritegnejo nase odvečni O2, ki sodeluje pri reakcijah PPO, zato ker reakcija formiranja hidroperoksida iz NMK tudi poteka po verižnem, prostoradikalnem tipu. 
In kaj je tu takšnega, koristnega, za celice? Bistvo je v tem, da odstranitev tako velike količine kisika iz verig peroksidne oksidacije enostavno raztrga te verige in gasi prostoradikalno verižno oksidacijsko reakcijo. To je precej podobno situaciji, kjer grafitni strženi, ki jih dovajajo v aktivno cono jedrskega reaktorja, požirajo nevtrone in s tem prekinjajo verižno reakcijo delitve jeder urana. 
Nadalje pa HP NMK v normalnih (ne rakastih) celicah mirno oksidirajo s tremi specialnimi celičnimi fermentami (označenimi s črkami A, B, C) in pri tem ne povzročajo nikakršnih ekstremnih pogojev v celici. 
V tem primeru se molekule NMK izkažejo kot aktiven antioksidant. 
Avtorji drugih metod, ki predlagajo združevati zdravljenje po tej metodi in pitje oksidanta vodikovega peroksida, se kot kaže nikoli niso zamislili nad to posebnostjo NMK. 

Še najbolj zanimivo pa je to, da v primeru z odvečno aktivnostjo prostih radikalov v poljubnih celicah, daje naša metoda zdravljenja enake rezultate, kot v primeru s pomanjkanjem kisika v poljubnih celicah. Dlje kot je šel katerikoli patološki proces, bolj kot je ta proces intenziven, tem bolj hiter in močan bo zdravlini učinek. 
Ker torej ta metoda zdravi istočasno dva nasprotujoča si bolezenska stanja človeka, lahko iz tega naredimo zelo pomemben zaključek: 
Zmes olja in vodke ne moremo zamenjati niti z oljem brez vodke, niti z vodko brez olja, niti je ne smemo z ničemer dopolniti. 
To zdravilo torej ne smemo zamenjati niti s pitjem vodikovega peroksida niti s požiranjem vsakršnih razreklamiranih vseozdravljujočih biološko aktivnih dodatkov, niti kakršnihkoli antioksidantov, niti združevati karkoli od tega z našo metodo. 
Olje z vodko zato tudi zdravi tako veliko vsakršnih bolezni istočasno, ker je v njem vse tako umerjeno in uravnoteženo. Kakršno koli nagib na stran uživanja raznih oksidantov ali antioksidantov bo samo porušil to krhko ravnovesje in lahko samo poslabša bolezensko stanje pacienta. 
In če kdo zahoče uživati oksidante in antioksidante istočasno, bodo le-ti v kratkem času eden drugega nvtralizirali. Olje in vodka sta sama po sebi aktivno gorivo, ki mora oksidirati po strogo določenem režimu, ki ga je dal konsruktor, avtor te metode. Nikakor ne smemo, zato, da bi pospešili reakcijo, zažigati to gorivo z dodatnimi oksidanti. Lahko pride do eksplozije (infarkt, kap, itd itd). 
Hajvišji zdravilni učinek se doseže s tistim zdravilom, ki omogoči celovito delovanje na vse vzroke nastanka bolezni istočasno in ki ne samo začasno zamaže simptome. Torej z zdravilom, ki izvleče iz telesa glavno korenino patoloških procesov v organizmu. 
Takšno zdravilo se je, zahvaljujoč in v slavoVsemogočnemu Bogu, pojavilo in vse kar se tiče same metode je opisano v tej knjigi. 

 



DODATNI POZITIVNI UČINKI METODE NIKOLAJA ŠEVČENKO 


RECEPT IN METODA 

V posodico naliti 30-40 ml nerafiniranega sončničnega olja in 30-40 ml 40% alkohola, najbolje kakovostne vodke (viski, konjak itd. niso primerni). Posodico dobro zapreti in 2-3 minute aktivno pretresti, izdihniti zrak in kar najhitreje vse popiti. Najustreznejše razmerje mešanice na začetku je 30+30. Le v primeru nezadovoljivega protirakastega učinka je priporočljivo dozo povečati na 35+35 ali 40+40. Večja kot je doza, močnejši je protirakasti učinek, vendar je mešanico težje piti. 
Mešanico je potrebno piti TRIKRAT na dan, 15 - 20 minut PRED JEDJO. Če je le mogoče, si uredite urnik tako, da bodo intervali med pitjem mešanice enakomerni (naprimer ob 8, 14 in 20 uri, ali on 7, 15, 23 uri, kakor vam najbolj odgovarja). 
Teh 15-20 minut po tem, ko ste popili mešanico, je strogo prepovedano karkoli jesti ali piti. Od tega je odvisna koncentracija vsesanja mešanice. Dovoljeno je izprati usta z vodo ali nekaj vkusnega prežvečiti, vendar je potrebno vse to izpluniti in nikakor ne pogolniti. 
Zdravilo je potrbno piti 10 dni zapored, nato 5 dni odmora in nato še enkrat ponoviti (10+5). Potem zopet pijte zdravilo 10 dni, nakar je potrebno narediti 14 dnevni odmor. En kura (ali cikl) je torej sestavljena iz 10+5, 10+5, 10+14;. 
Zdravilo je potrebno piti v takšnih ciklih do popolnega ozdravljenja in nikakor ne manj kot 2 leti, še najbolje 3 leta. 
V nobenem primeru ne smete spremenjati omenjeno shemo (cikličnost) zdravljenja. Ne smete spreminjati doze (manj kot 30 ali več kot 40). Odmore je potrebno strogo upoštevati in jih je prepovedano daljšati ali krajšati! 
Vaše zdravstveno stanje vam lahko določijo samo zdravniki. Zdravnik onkolog vam mora potrditi, da ste ozdraveli. Na zdravniške preglede lahko hodite med 14 dnevnim odmorom med cikli in lahko greste na poljubne preiskave, ki jih določi vaš zdravnik, ultrazvok, roentgen, tomografijo, tudi računalniško tomografijo in drudo. Zaželjeno je kar najmanj poškodovati bulo. Biopsijo ali izotopne preiskave lahko delate največ enkrat letno. Ne pozabite, da biopsija bule velikokrat pospeši njeno rast. Če ne nameravate iti na operacijo, potem je najbolje, da tudi biopsije ne delate. V vsakem primeru je zdravilno mešanico potrebno piti najmanj dve leti. 
Še enkrat povdarjam, da ko se enkrat odločite, da boste pričeli piti mešanico nerafiniranega sončničnega olja in vodke, ne smete prenehati do popolne ozdravitve, oziroma najmanj dve leti. Po daljši prekinitvi pričnejo sestradane rakaste celice še bolj hitro rasti, zato jih je potrebno bombardirati do popolnega uničenja. 
V začetnih mesecih zdravljenja lahko pride do občasnih nihanj telesne teže in do nihanja rezultatov zdravniških preiskav, vendar se potem vse to normalizira in stanje se prične vidno izbolševati. V odmorih med cikli samo počivajte, brez kakršnega koli drugega zdravljenja. 
PREPOVEDANO JE ZDRAVLJENJE S KAKRŠNIMIKOLI DRUGIMI METODAMI ZDRAVLJENJA (razni balzami, homeopatija, razne čudežne metode, vitamini in mikroelementi, prehrambeni dodatki, imunostimulatorji, strupi, trave itd.) 
Verujte! In po vaši veri se vam bo dalo! 
Pred mnogimi leti je avtor priporočal drugačna razmerja olja in vodke (celo z 95% alkoholom), vendar so izkušnje pokazale, da je najbolj učinkovito nerafinirano sončnično olje in 40% alkohol oziroma vodka. 
Zelo je pomembno, ali bolnik res želi ta način zdravljenja. Če je bolnika groza, ko se spomni, da bo moral zopet piti to mešanico, lahko to drastično zmanjša učinek delovnja zdravila. 
Stresi so pri raku zelo škodljivi. Pomagajte si tako, da v sebi stalno ponavljate Ta mešanica je moje življenje. Hočem piti to zdravilo, ker hočem živeti. Vem da bom s pomočjo te mešanice ozdravel. Bodite optimistični in se ozirajte naprej v življenje. Trudite se biti veseli in duhoviti. Priporočljivo je, da mešanice ne pijete iz posodice, v kateri ste jo naredili, temveč si jo prelijte v vaš najljubši in najlepši, nabolj eleganten ib najbilj dragocen kozarec, na katerega vas vežejo sami lepi spomini. 
Pri zravljenju raka želodca ali požiralnika katerekoli stopnje (s kakršnimi koli metastazami) je najbolj primerna doza 40+40, ves čas zdravljenja. 
Olje in vodko si lahko pripravite vnaprej ( v eno posodico samo eno dozo) in jo lahko vzamete s sabo v službo ali na potovanje ali v bolnico itd. Lahko si pripravite več takšnih posodic, za 1-2 dni vnaprej. 
 

 


KOMETARJI K RECEPTU IN METODI 

Strogo je prepovedano 
1. prekiniti zdravljenje pred popolnim ozdravljenjem, kajti takoj se bo pričelo metastaziranje in burna rast bule. 
2. uporabljati kakršnakoli pregrevanja telesa: sauna, kopeli z vročo in hladno vodo (umivati se je potrebno z rahlo toplo vodo in nikakor ne z vročo vodo, ne v bani ampak pod tušem, telo naj bo čim manj časa izpostavljeno zunanjim izvorom toplote), blatne kopeli, obkladke, obveze, maže na bulah in rakastih ranah in tudi na trebuh, prsi ter hrbet pri ascitah in plevritah. 
3. uporabljati kakršnekoli posebne dihalne vaje (naprimer joga in drugo). Neobičajno dihanje spremeni oksidacijske procese v organizmu in privede do nepredvidenih posledic. 
4. istočasno ali med odmorom med cikli uporablajti še kakšno drugo popularno metodo zdravljenja raka. Pomebno je, da ste pozorni, da potem, ko ste pričeli zdravljenje z oljem in vodko na naslednje: a) nikoli ne delajte operacij, obsevanja ali kemoterapije in b) nikoli ne uporabljati kakršnihkoli drugih preparatov za zdravljenje raka: različna zelišča, befungin, različni strupi, različni dodatki -antioksidanti, bonefos, aredia, hormonske ali antihormonske preparate, kot je naprimer prednizolon, tamoxifen (ki je tudi nolvadex, zitazonium), arimidex, depoprovera, flucinom, sinestrol, itd. Diabetikom ni priporočljivo jemati insulin, ker le-ta pospešuje rast rakastih bul. Potem, ko ste pričeli zdravljenje z oljem in vodko, se je potrebno postopoma odreči od zdravljenja z insulinom in ga zamenjati z drugimi antidiabetičnimi zdravili in zmanjševati dozo. 
5. zdravljenje z urinom. Nobenega dvoma ni, da je uživanje lastnih izločkov, naj bo to notranje ali zunanje, gnusno in s tem zaničujemo Boga. V Svetem pismu je živa voda imenovana Božja Beseda in Sveti Božji Duh, in ničesar drugega (evangelij po Janezu 4:10 in 7:37-39). 
6. Uporabljati kakršnakoli mamila ali preparate, ki vsebujejo mamila, biološke kativne dodatke, sintetične vitamine in minerale, preparate železa, zdravila za obnovo jeter, ali zdravila za povišanje krvnega obtoka v organih, imunostimulaterje; 
7. uporabljati klofelin za znižanje pritiska (nezdružljivost). 
8. piti vodikov peroksid (nezdružljivost in popolno nasprotje) 
9. iskati pomoč pri KATEREMKOLI, BREZ IZJEME, bioenergetiku, magu, čarovniku, jasnovidcu itd. Sposobnosti teh ljudi niso niti naravne, niti dane od Boga. Po njihovem delovanju na rakaste celice, le te pričnejo še bolj hitro rasti in metastazirati, čeprav je na začetku vidno izboljšanje, zato, ker pride za kratko obdobje do prerasporeditve ostankov življenjskih sil v bolniku. 
10. skrivati pred bolnikom resnično diagnozo bolezni. Ne bojte se povedati bolniku resnico. Strašna ni resnica, temveč občutek brezizhodnosti! Metoda olja in vodke daje bolniku realno upanje in v borbi z boleznijo bo njihovo sodelovanje še kako potrebno. Resnica, pa naj bo še tako grenka, je edina pot do ozdravljenja. Če bolnik ne bo vedel za kaj gre, bo skoraj zagotovo prekršil pravila te metode in bo ves trud zaman. Laž ubija, resnica pa daje življenje! 
11. piti doze, manjše od 30+30 (za odrasle osebe). Pri manjših dozah bo protirakasti učinek preslaboten. Zato ne smete meriti količino olja ali vodke z žlicami ali od oka. Vzemite točno merico, naredite so oznake na posodicah, kjer boste mešali (primerna je steklenička za dojenčke ki ima merilno skalo). Plus ali minus eden ali dva mililitra nima vpliva. 
12. prepovedano je uporabljati kakršnekoli in kadarkoli, zdravilne aparature, med drugim tudi ionizator zraka. Zadnje čase je vedno več okritij, ki dokazujejo škodljivost takšnih aparatov. Grenka resnica je, da uporaba takšnih, kvazi zdravilnih aparatov, pri zdravljenju raka bolj škodi kot koristi. 

 



POZITIVNE LASTNOSTI ZDRAVILNE MEŠANICE 


1. ne zahteva individualne nastavitve doze. Za vse in vedno je receptura in shema uživanja enaka. Nobenih stranskih učinkov ni. 
2. že po nekaj dneh se ustavi metastaziranje. Normalizira se: sestav krvi, imuniteta, razmerje hormonov, izmenjava vode-soli, nivo holesterina v krvi in arterialni pritisk. Izboljša se stanje arteroskleroznih bolnikov, bolnikov z stenokardijo, bolnikov, ki so preživeli infarkt ali kap, diabetikov (kazalci sladkorja v krvi se približajo k normali). Jetra se očistijo od bilirubinovih in holesterinovih oblog in zamaškov. Zaustavijo se krvavitve. Teža telesa postane normalna. Izginejo gliste. Izboljša se funkcija vseh organov in sistemov organizma (predvsem ožilja, srca, jeter, ledvic) vendar ne v enem dnevu, temveč postopoma. 
3. starostnih onejitev pri tem načinu zdravljenja ni. Uspešno so se ozdravili celo dveletni otroci in ljudje v starosti več kot 90 let. Otrokom s težo 50 mkg in več je primerna doza vedno 30+30. Otrokom, ki pa so lažji od 50 kg pa se doza računa takole: 0,6 ml olja + 0,6 ml vodke na 1 kg teže. Če ima otrok 20 kg, potem se enkratna doza izračuna takole: 20 x 0,6 = 12 ml olja in 12 ml vodke. Vse ostalo v metodiki ostane enako, tudi dieta. 
 



SPREMLJAJOČE NEPRIJETNOSTI (ni nujno, da so vedno prisotne) 

1. čez 2-5 dni (včasih takoj) ali kasneje se lahko pojavijo ali povečajo bolečine v predelu bolezni, lahko tudi v drugih mestih. Vendar bodo bolečine že čez par dni čisto ponehale ali pa postale znosne. Bolečine v kosteh lahko ostanejo nekoliko dlje, okoli tri tedne na enem mestu,, nato na drugem in tako naprej. Dogaja se, da bolijo mesta, kjer je bila operacija, zlomi ali močni udarci. Če se v začetku bolezni bili bolečinski napadi dolgi več ur skupaj, potem kmalu postanejo bolj kratkotrajni in se tudi pojavljajo bolj redko. V nadaljevanju se bolečine šelahko pojavijo, vendar vedno šibkejše in vedno bolj redko. Iz ledvic in žolča prične iti ven pesek in manjši kamni (večji kamni pa se raztopijo na mestu kjer so). 
2. med četrtim in šestim dnem vsakega cikla v prvih šestih mesecih zdravljenja (lahko tudi kasneje), so možne krvavitveiz velikih razpadajočih se bul. V teh primerih zelo pomaga uživanje vikasola ali etamzilata (vendar ne več kot tri dni zapored). Kljub krvavitvam pa ne smete prenehati z uživanjem mešanice, ker le-ta pomaga k hitrejšemu celjenju ran in normalizira krvni obtok. 
3. lahko se vidno zmanjša izločanje urina. Le-ta lahko postane rdečkaste barve to je samo začasen pojav. 
4. lahko se pojavi reakcija črevesja - driska 
5. lahko se pojavi slabost v želodcu ali povečana kislina v želodcu. Če po zužitju mešanice posesate košček limone, bodo neprijetni občutki manjši. Če pa vseeno pride do bruhanja, potem lahko prve tri dni, po bruhanju, ne pijete zdravila ponovno. Če pa pride do bruhanja dva ali več kart dnevno v roku štirih ur po zaužitju zdravila, potem je potrebno ponovno zaužiti dozo 30+30, čez 10-15 minut po bruhanju (lahko v dveh ali treh poizkusih). Predhodno ohladite olje in vodko v hladilniku. To močno pomaga pri občutljivosti želodca. Minimalna dnevna doza je 90 ml olja in 90 ml vodke. V nasprotnem primeru bo učinek zdravila preslaboten. 
6. Oslabelost v prvih dneh zdravljenja. Največkrat se to dogaja pri močni intoksikaciji od produktov razpadanja bul in (ali) zaradi prisotnosti glukoze v mišicah. Poznano je, da alkohol zadržuje razpadanje polimera glukoze (glikogena) v jetrih in mišicah in da enkratna doza 150 ml vodke zmanjša mišično moč za 25%. Kot vidimo ni oslabelost nič nenavadnega in bolj ko bo napredovalo ozdravljenje, manjša bo slabost. 
7. zmanjšanje apetita zaradi podaljšanja predelave hrane (1,5 do 2 krat). To je zaradi uživanja olja in vodke. Tu ni nič nenavadnega. Oba produkta sta zelo hranljiva: 90 ml olja in 90 ml vodke ima skupaj 1100 kcal. Vemo, da človek dnevno potrebuje 2500 kcal, zato znižanje apetita ni nič nenavadnega. 
8. za nekaj dni se lahko pojavi cmok v grlu. 
9. za nekaj časa se lahko pojavijo ali povečajo otekline, posebno okoli bule in metastaz. V prvih dveh dekadah zdravljenja se otekline povečajo, še posebej v limfnih žlezah, ker se zaradi drugačnega hormonskega reda izločanje vode nekaj časa zaustavi. To ne more privesti do zamašitve cevnih organov, kajti istočasno se zelo močno sprostijo mišice na stenah teh organov. Za zmanjšanje oteklin priporočamo bolniku, da močno zmanjša uživanje tekočine. 
10. tahikardija (v mirovanju do 100 srčnih utripov na minuto). To je reakcija na rzširitev ožilja. S tem se ni potrebno boriti. 
11. pri zdravljenju raka III ali IV stopnje se pojavijo občasna poslabšanja stanja bolnih tudi za dlje časa, kot smo napisali. Ne da se namreč vnaprej predvideti kdaj, kako in kaj se bo dogajalo v konkretni situaciji. V vsakem primeru pa je potrebno redno uživati mešanico, stisniti zobe in pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja. 
 



PREHRANJEVANJE, DOVOLJENA ZDRAVILA IN DRUGO 

1. Od prvega dna in do konca zdravljenja je strogo prepovedano piti alkohol, neglede na količino (tudi pivo). 
2. kadilcem je potrebno takoj prenehati s kajenjem. Delovanje nikotina na organizem je ravno nasprotno delovanju zdravila. Poleg tega pa nikotin, tako kot vsa mamila pospešujejo razvoj raka. 
3. Jesti je dovoljeno vse, vendar zmerno. Ves čas zdravljenja pa se še posebej potrudite, da kar najbolj zmanjšate uporabo kakršnihkoli maščob, mesnih, mlečnih, kislomlečnih in sladkih prehrambenih izdelkov. Nikakor pa ne smete stradati. Čez 15-20 minut po zaužitju zdravila je potrebno vsaj nekaj malega pojesti in šele potem (čimmanj) piti tekočino, ker se drugače lahko pojavi slabost želodca. Omejitve pri prehranjevanju veljajo tako za dni, ko pijete zdravilo, kot tudi med odmori. 
4. soliti hrano in jesti kakršenkoli kruh je možno in nujno 
5. ni dovoljeno dovajati glukozo skozi žilo, ker se takrat vedno pojavi močno poslabšanje bolezni. Glukoza je, tako kot vse vrste sladkorja, najbolj hranljivo okolje za rast raka in je popolno nasprotje olju in vodki. 
6. dovoljeno je uživati sredstva za zmanjšanje bolečin, ki niso na bazi mamil (glej spisek spodaj), kot tudi pomirjevala, tablete za spanje, odvajala, zdravila za srce in druga zdravila, ki niso prepovedana po tej metodi, in ki vam jih predpiše zdravnik. DOVOLJENA SO: analgin, nošpa, baralgin, ketanov, dimedrol, voltaren (ki je tudi diklofenak, ortofen) in njim podobna zdravila. Tramal (ki je tudi tramadol, krispin) je mamilo (v vseh leksikonih je opredeljen kot narkotični analgetik), pentalgin, sedalgin, solpadein vsebujejo mamilo kodein, zato so PREPOVEDANI. Bodite pozorni na to, da se eno in isto mamilo pojavlja pod različnimi komercialnimi imeni zdravil. Odsvetujem jemati nepoznana zdravila. 
7. ni dovoljeno piti sladke zelenjavne sokove, vse sadne sokove in jagodne sokove. Ni zaželjeno piti tudi mnogo nesladkih sokov, kajti zdravljenje s sokovi je nezdružljivo z našim zdravljenjem, pa tudi preveč vitaminov je škodljivo za organizem. Ni dovoljeno piti mineralno vodo. 
8. prepovedano je uživati zdravila, ki so narejena na bazi človeške ali živalske krvi, predvsem imunostimulatorjev (interferon, reaferon, timalin, intron-A, T-aktivin); ni dovoljena transfuzija krvi ali njenih sestavin (eritromasa, plazma). Transfuzija močno oslabi imuniteto in kar nekajkrat poveča verjetnost metastaziranja raka, ter nevarnost, da se bolnik okuži z drugimi nevarnimi boleznimi. 
Poleg tega pa je strogo prepovedano po Svetem pismu; glej 1 Mz 9:4; 3 Mz 17:12, 14; Apd 15:29 in 21:25; in je velik greh. Po razlagi različnih slovarjev je kri tekoče povezujoče tkivo organizma. In jesti drug druga je Bog ljudem strogo prepovedal, ne glede na način uživanja, znotraj tkiva samega sebe ali drugega človeka. „Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril so duh in življenje“. Janez 6:63. 
9. izpranje rakastih ran delajte s furacilinom ali pa z vodikovim peroksidom. Mazati rane pa je dovoljeno samo z mešanico sončničnega nerafiniranega olja in vodke, običajno trikrat na dan, po jedi in samo tiste dni, ko to mešanico tudi pijemo. Rane zaščitite z več slojno gazo. 
10. vodko ni dovoljeno nalivati na zelišča ali korenine ali karkoli drugega. 
11. mnogi svetovalci predlagajo v mešanico olja in vodke še kaj dodajati, da bo bolj delovalo. Vedite, da to nič ne pomaga. Ravno nasprotno, takšni dodatki samo škodijo vašemu telesnemu in psihičnemu zdravju. Kakršnekoli podobne predloge odločno zavračajte. 

In v koga naj verujemo, da bi imeli večno življenje, je Gospod tudi jasno povedal: “…jaz sem pot, resnica in življenje« (Janez 11.:25, 26 in 10:28).