Andreja Č. (05-07-2015)

Moje ime je Andreja in to je zgodba o mojem očetu, borcu, ki se ne vda. Vse se je začelo v maju 2013, ko se je tako kot vsako drugo leto odpravil na managerski pregled. »Vse je »BP« , le majhna senca je vidna na pljučih«, mu je rekle zdravnik. »Verjetno ni nič hudega«, mu je rekel, kljub temu pa so ga naročili na odščip. Novica je udarila kot strela z jasnega. RAK! In to drobnocelični rak pljuč. Gospod Google mi je jasno dal vedeti, da je možnost trajne ozdravitve skoraj nična. Oče, ki do maja 2013 ni imel svoje zdravniške kartoteke, se je moral spopasti s to težko boleznijo. Od diagnoze naprej se je vse odvijalo bliskovito hitro. Najprej je sledilo 6 ciklov kemoterapije in 15 ciklov obsevanj glave (metaztaze). Septembra 2013 je imel operacijo. Za operacijo so se odločili, ker se je izkazalo, da še nikjer drugje po telesu ni zasevkov. Odrezali so mu pol levega pljučnega krila. Kmalu po diagnozi je začel jemati konopljino smolo in prehranske dodatke, različne vitamine in minerale. Do decembra 2013 je nato prejel še 4 cikle kemoterapije in še 10 ciklov obsevanja glave. Razen izgube las, drugih stranskih učinkov kemoterapije in obsevanja ni imel. Eno leto po diagnozi, maja 2014, se je počutil spet dovolj močnega, da je življenje steklo naprej kot pred boleznijo. Tudi CT poleti 2014 je pokazal, da je vse OK. Končno je začel tudi sam verjeti, da je mogoče res premagal raka, drobnoceličnega karcinoma pljuč, ki velja za skorajda nepremagljivega. Veselje ni trajalo dolgo. Kmalu po novem letu 2015, ko si poln elana in načrtov za prihajajoče leto, ga je nekega jutra, ob jutranji kavi, začelo dušiti. Napad je trajal 30 sekund. Potem se je vse umirilo. Med napadom je čutil trzanje v levem očesu. Za vsak slučaj je šel k zdravniku. Naredili so mu CT. Našli so dve manjši leziji na možganih. »Metastaze«, so nam rekli. To je to. K-o-n-e-c. Povedali so mu, da je pred njim še par mesecev življenja. Naj zaključi odprte zadeve. Oče, jaz in mami smo bili čisto na tleh. Ker je leta 2013 prej že toliko preventivnih obsevanj glave, so mu lahko naredili samo točkovno obsevanje, pa še to samo 10x in samo za nekaj minut. Možgani več ne bi prenesli. Kemoterapija naj ne bi bila primerna. Marca 2015 je zaključil z obsevanjem. Kot da ne bi bilo že dovolj hudo, mu je njegov zdravnik na onkološkem inštitutu dejal, da je vse kar mu nudijo, tako ali tako brezpredmetno, ker pri taki vrsti raka na možganih, nič ne pomaga. Dobili smo občutek, da se mu je odveč ukvarjati z nekom, ki bo tako ali tako kmalu umrl. Stanje se mu je začelo aprila 2015 poslabševati. Največ težav so mu povzročale bolečine v nogah. Hkrati z bolečinami v nogah, se mu je manjšal apetit. V začetku junija 2015 se mu je stanje že tako poslabšalo, da je cele dneve samo še ležal v postelji, saj so ga noge preveč bolele, da bi lahko kamorkoli šel. Po več dni skupaj ni nič jedel. Teža mu je začela padati. Padel je v depresijo. Vsi smo vedeli, kaj to pomeni, vendar se nihče ni mogel sprijazniti, da se bliža konec. Kot večina laikov sem morebitne rešitve iskala na internetu. Me drugim sem zasledila tudi internetno stran www.cansave.org , Centra CanSAVE za svetovanje in potporo obolelim za rakom, ki je nudila brezplačen prvi obisk in svetovanje. To je bil dan, ko se je začel dogajati čudež. Gospod Draško mi je povedal, da lahko očeta, glede na stanje, ki sem mu ga opisala, lahko raši le zdravilo, ki ga pridobivajo iz strupa škorpijona, z Kube, B17 v ampulah in terapija v svečkah. V svetovalnem centru smo dobili natančna navodila kako in z kakšnimi dozami sprovesti terapijo. Še isti večer je oče začel s terapijo. Rezultati so bili vidni praktično čez noč. Že po dveh dozah zdravila, so ga noge manj bolele, po enem tednu je šel že na enourni sprehod. Tudi apetit se mu je povečal. Ne vem, kako naj vam opišem spremembo. Očetovo počutje se ni izboljšalo za 100%, vsaj za 1000% se je počutil bolje. Bilo je, kot da bi mu nekdo nazaj vdahnil življenje. Vsi, ki smo mu blizu, nismo mogli verjeti svojim očem. Po enem tednu jemanja obeh zdravil, sem si končno priskrbela tudi ampule B17, ki jih je prejemal v obliki infuzije. Po dobrih dveh tednih terapije, se je počutil že čisto zdravega. Odpravil se je celo na poslovno srečanje v tujino. Potoval je z letalom. Stanje se mu izboljšuje iz dneva v dan. Poleti in jeseni bo imel MR glave in takrat bomo dobili črno na belem, da je z njim vse ok. V to sem prepričana. Rezultate vam tudi sporočim. Nikoli se ne smeš vdati. Moj oče je živ dokaz za to.