Vloga aminokislin v boju z rakom

Aminokisline, gradbene sestavine beljakovin (za izgradnjo celic) , opravljajo v telesu številne naloge. Nujno potrebne so za pravilno rast ter razvoj našega telesa, vključujejo se v številne reakcije, ki omogočajo ohranjanje homeostaze v našem telesu, ter med drugim nastopajo kot ključni elementi imunskega odgovora na vdor tujkov v naše telo. Zato je zelo važno da se vnašajo v telo (celice) v terapiji proti raku. Njihov primanjkljaj je tudi hkrati posredno odgovoren za oslabitev zdravih celic in nastanek bolezni.


Poznamo 21 standardnih aminokislin. Od tega lahko celice v človeškem organizmu sintentizirajo (same proizvedejo) samo 11 aminokislin, ki jih imenujemo neesencialne aminokisline. Preostalih aminokislin naše telo ni sposobno sintentizirati (proizvesti), zato jih moramo zaužiti s hrano. To podskupino imenujemo esencialne aminokisline, saj je njihov zadosten vnos v telo nujen za normalno delovanje.
 
Med esencialne aminokisline štejemo: izolevcin, levcin, arginin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, histidin, triozin, triptofan in valin; pogojno pa tudi histidin in arginin – še posebej pri otrocih, ki ju zaradi nerazvite presnove ne morejo sintentizirati.

Med neesencialneaminokisline štejemo: alanin, aspartat, cistein, glutamat, glutamin,  glicin, prolin, serin, asparagini, selenocisten. 

 

V spodnji preglednici je razvrščenih vseh 21 esencialnih in neesencialnih aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Nekatere so esencialne le v določenih okoliščinah (označene z *), dodana pa je tudi 21-ta aminokislina selenocistein (označena z **), ki je proteinogena pri človeku, vendar se jo običajno obravnava ločeno, ker ne nastopa v genetskem kodu.

Esencialne

Neesencialne

izolevcin

alanin

arginin*

 

lizin

aspartat

metionin

cistein*

fenilalanin

glutamat

treonin

glutamin*

triptofan

glicin*

valin

prolin*

histidin*

serin*

tirozin*

asparagin*

levcin

selenocistein**

 

Priporočene količine, ki naj bi jih človek prejel vsak dan s hrano, je težko določiti. V preglednici so prikazane količine, ki naj bi jih dnevno prejel odrasel človek glede na priporočila SZO. 

Aminokislina

mg na kg telesne teže

mg za 70 kg

mg za 100 kg

I (izolevcin)

20

1400

2000

L (levcin)

39

2730

3900

K (lizin)

30

2100

3000

M (metionin)

C (cistein)

10,4 + 4,1 (skupno 15)

1050

1500

F (fenilalanin)

Y (tirozin)

25 (skupno)

1750

2500

T (treonin)

15

1050

1500

W (triptofan)

4

280

400

V (valin)

26

1820

2600

Za otroke, stare 3 leta in več, so priporočene dnevne količine za 10 do 20 % večje kot za odrasle, pri otrocih do tretjega leta pa so večje do 150 %.

 

 

V sledeči preglednici so prikazane tričrkovne in enočrkovne oznake, kemijske lastnosti stranske verige. Molekulska masa je povprečna masa vseh znanih izotopov in vključuje maso H2O.

Okrajšava

Ime aminokisline

Lastnost stranske verige

Masa

Izoelektrična točka

pK1
(α-COOH)

pK2
(α-+NH3)

pKr (R)

Opombe

A

Ala

alanin

hidrofobna

89.09

6.01

2.35

9.87

 

Zelo razširjena aminokislina. Bolj toga od glicina. Majhna molekula, ki izkazuje v beljakovinski strukturi le majhne sterične ovire. Alanin je nevtralna aminokislina. Nahajamo ga tako v hidrofilnih kot v hidrofobnih regijah beljakovin.

C

Cys

cistein

hidrofobna (Nagano, 1999)

121.16

5.05

1.92

10.70

8.18

V oksidirajočih pogojih se 2 molekuli cisteina združita preko disuldidnega mostu (-S-S-) in tvorita aminokislino cistin. Če je v beljakovini prisoten cistin, le-ta poveča obstojnost terciarne strukture beljakovine in takšna beljakovina je manj občutljiva na denaturacijo (na primer insulin).

D

Asp

asparaginska kislina

kisla

133.10

2.85

1.99

9.90

3.90

Izkazuje podobne lastnosti kot glutaminska kislina. Stranska veriga je hidrofilna z izrazitim negativnim nabojem. Navadno se nahaja na zunanjih hidrofilnih površinah beljakovin. Na negativni naboj v stranski verigi se pogosto vežejo kovinski kationi.

E

Glu

glutaminska kislina

kisla

147.13

3.15

2.10

9.47

4.07

Podobne lastnosti kot asparaginska kislina. Ima daljšo, nekoliko bolj gibljivo stransko verigo.

F

Phe

fenilalanin

hidrofobna

165.19

5.49

2.20

9.31

 

Za ljudi esencialna aminokislina. Fenilalanin vsebuje tako kot tirozin in triptofan veliko togo aromatsko skupino v stranski verigi. Naštete aminokisline so med največjimi. Poleg izolevcina, levcina in valina so hidrofobne aminokisline in se običajno nahajajo v notranjosti beljakovin.

G

Gly

glicin

hidrofobna

75.07

6.06

2.35

9.78

 

Zaradi dveh vodikovih atomov na α-ogljiku glicin ni optično aktiven. Glicin je najmanjša aminokislina, ki zlahka rotira in je zelo fleksibilna. Vrine se lahko v zelo majhne prostore, na primer med trojno vijačnico kolagena. Kot strukturna prvina beljakovin se zaradi prevelike fleksibilnosti pojavlja redkeje kot alanin.

H

His

histidin

bazična

155.16

7.60

1.80

9.33

6.04

Protoniranje aminske skupine nastopi tudi v šibko kislem okolju. Histidin je prisoten v številnih beljakovinah, kjer spremeni konformacijo in lastnosti beljakovine.

I

Ile

izolevcin

hidrofobna

131.17

6.05

2.32

9.76

 

Za človeka esencialna aminokislina. Izolevcin, levcin in valin imajo relativno velike alifatske hidrofobne stranske verige. Te molekule so toge. Za pravilno zvitje proteinov so pomembne hidrofobne interakcije, ki se vzpostavljajo med stranskimi verigami teh aminokislin. Prisotne so zlasti v notranjosti beljakovin.

K

Lys

lizin

bazična

146.19

9.60

2.16

9.06

10.54

Za človeka esencialna aminokislina. Ima podobne lastnosti kot arginin. Poseduje dolgo fleksibilno stransko verigo s pozitivno nabitim koncem. Lizin in arginin sta zaradi svoje fleksibilnosti pripravni aminokislini za vezavo na molekule z negativnim nabojem. Zaradi močnega naboja sta lizin in arginin predvsem na zunanji površini beljakovin.

L

Leu

levcin

hidrofobna

131.17

6.01

2.33

9.74

 

Za človeka esencialna aminokislina. Ima podobne lastnosti kot izolevcin in valin. Glej izolevcin.

M

Met

metionin

hidrofobna

149.21

5.74

2.13

9.28

 

Za človeka esencialna aminokislina. Vedno prva aminokislina, ki se vgradi v beljakovino; po translaciji se nato včasih odstrani. Kot cistein tudi metionin vsebuje žveplo, vendar ima vezano še metilno skupino. Ta metilna skupina se lahko aktivira in zato je metionin vključen v številne reakcije, pri katerih se dodaja nov ogljikov atom.

N

Asn

asparagin

hidrofilna

132.12

5.41

2.14

8.72

 

Nevtralizirana inačiva asparaginske kisline..

P

Pro

prolin

hidrofobna

115.13

6.30

1.95

10.64

 

Vsebuje za aminokisline neobičajen cikel, ki vsebuje α-aminsko skupino v obliki amidne skupine (CO-NH). Če je prisotna v peptidnem zaporedju, povzroči obrat peptidne verige in tako prekinja sekundarne strukture beljakovine (α-vijačnica, β-list). Prisoten je v kolagenu, kjer se posttranslacijsko spremeni v hidroksiprolin.

Q

Gln

glutamin

hidrofilna

146.15

5.65

2.17

9.13

 

Nevtralizirana inačica glutaminske kisline. V beljakovinah predstavlja zalogo amonijaka.

R

Arg

arginin

bazična

174.20

10.76

1.82

8.99

12.48

Funkcionalno podoben lizinu.

S

Ser

serin

hidrofilna

105.09

5.68

2.19

9.21

 

Serin in treonin imata kratko stransko verigo, ki se konča s hidroksilno skupino. Vodik iz hidroksilne skupine se zlahka odstrani, zato serin in treonin pogosto nastopata kot donorja vodika v encimih. Oba sta zelo hidrofilna, zato so predvsem zunanje površine beljakovin bogate s tema aminokislinama.

T

Thr

treonin

hidrofilna

119.12

5.60

2.09

9.10

 

Za človeka esencialna aminokislina. Ima podobne lastnosti kot serin.

V

Val

valin

hidrofilna

117.15

6.00

2.39

9.74

 

Za človeka esencialna aminokislina. Izkazuje podobne lastnosti kot izolevcin in levcin. Glej izolevcin.

W

Trp

triptofan

hidrofilna

204.23

5.89

2.46

9.41

 

Za človeka esencialna aminokislina. Ima podobne lastnosti kot fenilalanin in tirozin. Je prekurzor serotonina.

Y

Tyr

tirozin

hidrofobna

181.19

5.64

2.20

9.21

10.46

Ima podobne lastnosti kot triptofan ali fenilalanin. Je prekurzor melanina, adrenalina in ščitničnih hormonov.

 


1.    Z zdravo prehrano

 

 

 

 

 

 


2.    Matični čebelji mleček vsebuje 18 aminokislin od vseh 21-tih

Matični mleček je naj kvalitetnejši čebelji proizvod ki je hkrati naj bogatejši z aminokislinami (proteini). Vsebuje kompleks vitamina B in je edini naravni izvir Acetil-Holina v čisti obliki.  Matični mleček vsebuje tudi 8 esencijalnih in 10 neesecijalnih aminokislin, kakor tudi drugih elementov - biostimulatorjev, ki uničujejo proste radikalee, antitela, bakterije in viruse, preprečujejo njihov razvoj in delujejo na povečanje levkocitov. Matični mleček pozitivno deluje na hormone in preprečuje hormonske disbalanse, pozitivno deluje na možgane in živčne celice.

amino acid

average

rsd%

 

response factor

(n = 3)

 

 

 

Alanine (Ala)

0.82

30

Aspartic acid (Asp)

1.10

3

Glutamic acid (Glu)

1.06

3

Glycine (Gly)

0.97

11

Homoserine (Hom)

1.00

---

Isoleucine (Ile)

1.00

8

Lysine (Lys)

1.07

8

Hydroxyproline (OH-Pro)

1.06

4

Ornitine (Orn)

1.02

5

Phenylalanine (Phe)

1.05

3

Proline (Pro)

1.04

0.7

Serine (Ser)

0.85

6

Threonine (Thr)

1.04

5

Tyrosine (Tyr)

0.98

4

Valine (Val)

0.92

17


3.    Imunofan vsebuje: arginyl-α-aspartyl-lysyl-valyl-tyrosyl-arginine and a molecular weight of 836.
Imunofan je rusko registrirano zdravilo za dviganje in uravnavanje imunskega sistema.

 

 

 

 

 


4.    BIOCARE BroadSpectrumAminoAcids v kapsulah vsebuje 17 aminokislin.

Proizvod BIOCARE - Broad Spectrum Amino Acids vsebuje sledeče aminokisline in količine:

 

Vrsta Aminokisline

Količina

GlutamicAcid

261mg

L-AsparticAcid

234mg

L-Leucine

180mg

L-Serine

171mg

L-Valine

165mg

L-Lysine

138mg

L-Arginine

132mg

L-Isoleucine

123mg

L-Alanine

117mg

L-Phenylalanine

111mg

L-Threonine

111mg

L-Tyrosine

87mg

L-Proline

84mg

L-Methionine

69mg

L-Glycine

66mg

L-Histidine

51mg

L-Cysteine

39mg