Vloga vode v boju z rakom

VODA

 

Gorila je naš bližnji sorodnik. Le redko se zgodi, da ta primat pije vodo, saj je zaradi svojega načina prehranjevanja (sadje in drugi plodovi, različno rastlinstvo, žuželke,..) prejme zadostno količino vode preko hrane.

Podobno je tudi pri ljudeh, ki živijo v čistem okolju in katerih prehrana temelji na surovi zelenjavi in sadju. Že pred več kot pol stoletja je Edgar Cayce govoril o zdravilnih učinkih pitja vode, seveda vode brez klora in brez fluoridov. Toda resnično pomembnost vode je odkril dr. F. Batmanghelidj, v Iranu rojeni zdravnik, ki je študiral medicino v Angliji in je v 70-tih prejšnjega stoletja odšel v Iran, da ustvari mrežo medicinskih centrov in klinik.

Toda l. 1979 je v tej državi izbruhnila revolucija (Homeini) in dr. Batmanghelidj je pristal v zaporu, kjer so vladale neznosne razmere. Zapor je imel kapaciteto za 600, v njega pa so stlačili preko 8.000 zapornikov. To so bile izredno stresne razmere in ljudje so v zaporu hitro izgubili svoje zdravje. Neke noči je njegov zaporniški sotrpin doživel hud napad, imel je namreč razjedo na želodcu. Seveda zaprti zdravnik ni imel pri roki nikakršnih zdravil, zato mu je lahko dal piti samo vodo iz pipe. Po dveh kozarcih vode so bolečine že po nekaj minutah popolnoma izginile. Do konca svojih zaporniških dni dotični zapornik ni imel več bolečin. Dr. Batmanghelidj je bil nad zdravilno močjo vode osupel, saj se o tem na fakulteti ni nikdar učil. Spoznal je, da je to temo vredno temeljito preučiti. V zaporu se je osredotočil na bolnike, katerih bolezen je bila tesno povezana s stresom zaradi zaporniškega življenja. Nekoč je nek zapornik bil tik pred tem, da bi dobesedno umrl zaradi neznosnih bolečin v želodcu (ulkus), čeprav je popil zdravilo proti želodčni razjedi. Batmanghelidj mu je dal popiti pol litra vode. Že po nekaj minutah, so prej neznosne bolečine prešle. Po še enem zaužitem kozarcu vode je bil bolnik povsem brez bolečin.

V vsem letih preživetih v zaporu je dr. Batmanghelidj pozdravil 3.000 bolnikov, ki so imeli želodčno razjedo.Kasneje je pozdravil na stotine oseb, ki so imeli astmo, angino, visok pritisk, artritis, težave s hrbtenico, prekomerno debelost, celo bolezni srca, kjer bi pacientu morali vstaviti srčni obvod.

Teorija, ki stoji za tem:

Dr. Batmanghelidj je preučeval vzroke, zaradi katerih nastane bolečina. Odkril je, da je histamin izredno pomemben kemičen prevodnik signalov v možganih, kar v medicinskih učbenikih ni bilo opisano. Odgovoren je za nadzor vode v telesu: kadar je v organizmu dovolj vode, je zelo malo aktiven, kadar pa vode primanjkuje, zviša svojo aktivnost. Skratka, če ni dovolj vode v telesu, histamin povzroča bolečine.

O povezavi kronične dehidracije in nastanku bolezni je predaval na mnogih kongresih. Kasneje je ugotovil, da je farmacija o tej povezavi vedela že davno pred njim, toda niti na um jim ni prišla misel, da bi te ugotovitve posredovala zdravstveni srenji. Namesto tega so proizvajali zdravila, ki blokirajo delovanje histamina v možganih in na tak način za nekaj časa preženejo ali pa ublažijo bolečino. Kot mu je dejal nek predstavnik velike farmacevtske družbe v Riadu leta 1988: -Mi izdelujemo in prodajamo zdravila proti bolečinam, zdravniki pa naj sami ugotovijo, zakaj dehidracija povzroča bolečine, mi jim o tem ne bomo predavali!- Torej posel in ne zdravljenje bolnikov.

Vsi vemo, da več kot 70% telesne mase tvori voda. Telo mora vseskozi nadzorovati raven soli v krvi, krvni pritisk in pH telesa. Pri tem mu najbolj pomaga prav voda. Če v telesu nimamo dovolj vode, potem mora telo uporabiti rezervo, ki obstaja v celicah telesa. To pozna vsak športnik, ki med treningom ali med tekmo "izgubi" več kilogramov telesne teže. Telo se s potenjem hladi, torej izgublja vodo. Ko se je največji alpinist vseh časov Avstrijec Messner pripravljal na veliki podvig - preplezati Mt. Everest brez kisika, je hotel odkriti skrivnost šerp, ki brez večjih težav na velikih višinah prenašajo težka bremena. Odkril je, da je ves trik v velikih količinah zaužite tekočine.

Namreč, ob nizkih temperaturah in na ekstremnih višinah, ima redek zrak zelo malo vlage v sebi, zato človek z dihanjem izgublja veliko vode. Vsak športnik ve, da dehidracija takoj povzroči telesno utrujenost, zato morajo športniki vseskozi nadomeščati izgubljeno vodo. To so že dolgo poznana dejstva. Toda dr. Batmanghelidj je odkril, da lahko nastane tudi kronična dehidracija zgolj na lokalnem nivoju ali na ozkem področju. Težave s hrbtenico oz. križem spada med te primere. Hrbtenica ima namreč zelo porozen hrustanec, zato je v njej veliko tekočine. Če ne pijemo dovolj vode, potem sčasoma nastanejo težave na hrbtenici, saj ji vseskozi primanjkuje vode, zaradi določenih telesnih naporov in nepravilnega položaja hrbtenic v sodobnem življenju (sedenje), nas določen del hrbtenice prične boleti. Bolečine dostikrat povzročijo tudi okvare na njej, saj so določene mišice preveč obremenjene, ker morajo amortizirati nepravilno držo hrbtenice. Če to traja dalj časa, nastanejo poškodbe v medvretenčnem prostoru (hernia).

Dr. Batmanghelidj je odkril, da stres povzroča dehidracijo. Celice, ki doživijo kronično pomanjkanje vode, ne morejo normalno delovati, zato zbolijo. Ob pomanjkanju vode nastopi histamin, ki mora zmanjšati raven vode v celicah in ko ta naleti živec, ki je dojemljiv za bolečine, povzroči bolečino. Takrat ponavadi posežemo za protibolečinskimi zdravili, toda s tem smo vzrok zgolj zakrili.

Batmanghelidj pravi, da študent medicine posluša predavanje o hranilih zgolj 6 študijskih ur, o zdravilih pa več sto ur. Zato padejo popolnoma pod vpliv farmacije, ki jim opere možgane. Namesto, da bi zdravnik najprej vso svojo pozornost posvetil hidraciji pacienta, mu rajši predpiše zdravilo.

Zmotno je mišljenje, da vsako pitje tekočine povzroča hidracijo. Veliko napitkov v resnici povzroča dehidracijo kot na primer coca-cola. Samo voda je tista, ki zagotavlja telesu tekočino in samo ona ima zdravilne lastnosti.

Na kliniki Mayo v ZDA so pacienta L. Palmera proglasili za neozdravljiv primer, saj je že 31 let (od l.1965) trpel hude bolečine, ki so nastale zaradi ankiloznega spondilitisa (kronično vnetje hrbtenice) in njegova hrbtenica je že popolnoma otrdela. Nato se je odločil za zdravljenje z vodo in soljo. Leto dni kasneje je bil brez bolečin, tudi njegov krvni tlak je zopet postal povsem normalen. To zgodbo so objavili tudi v poročilih TV družbe ABC. Na isti televizijski mreži so objavili podatek, da kar 110 milijonov Američanov trpi za kroničnimi bolečinami!

Dr. Batmanghelidj pravi, da je pitje vode najboljša preventiva pred Alzheimerjevo boleznijo. Možgani so zgrajeni iz 85% vode, če te kronično primanjkuje, se možgani pričnejo dobesedno sušiti, zato vse težje komunicirajo med seboj.

Zavedati se moramo, da kri pod mikroskopom ne pokaže, da trpimo za dehidracijo, saj je v njej vedno dovolj vode. Ko dobimo "suha usta" je dehidracija dosegla že alarmanten obseg, torej se na to ne gre zanašati. S starostjo izgubljamo občutek za žejo, zato je naša koža, če je stisnemo med prste, podobna pergamentu.

Dostikrat zamenjujemo znake za lakoto in za žejo. Mislimo si, da smo lačni, v resnici pa smo žejni. Ko začutimo lakoto najprej popijmo kozarec ali dva vode in šele potem lahko ugotovimo, ali smo resnično lačni. Uživati moramo dovolj nerafinirane morske soli, razen izjemoma, če imamo težave z ledvicami.

Paziti moramo, da če jemo ali pijemo stvari, ki delujejo diuretično, popijemo dovolj navadne vode. Še boljša izbira je ozonirana voda.

*Nekaj vrst hrane in pijač, ki so diuretiki:

- vsa zelenjava, predvsem: zelena, kumarice, paradižnik, vodna kreša, korenje, čebula, paprika (babura), buča, redkev, koromač, pese, šparglji, brstični ohrovt, zelje...

- pijača: kava, čaj, sodavice, sokovi, pivo, alkohol

* če popijete espresso ali pivo, potem zraven popijte tudi kozarec vode. >Maček< po pretiranem pitju alkohola je odraz dehidracije.

Več si lahko preberete v njegovi knjigi Your Body's Many Cries for Water, ki je bila prevedena na 15 jezikov.

Kontra: kritiki teorije o kronični dehidraciji pravijo, da >pretirano< pitje vode pripelje do zastrupitve z vodo. Da bi se človek 'zastrupil' z vodo, potem mora naenkrat popiti skoraj 3L vode.

Zaključek

Ledvični kamni so posledica permanentne dehidracije, glavobol je skoraj vedno posledica dehidracije, zato je nujno, da ob uživanju hrane in pijač, ki so poznani diuretiki, spijemo dodatno vodo. Tega nam sicer ni potrebno storiti takrat, kadar pojemo kos lubenice, ki je tudi diuretik (tako kot tudi sama voda), saj ima v sebi veliko vode, poleg tega imata sadje in zelenjava tudi precej kalija. Ta izjemno pomemben element se izloča ob uživanju drugih diuretikov in ob potenju (športniki, bolniki), zato ga moramo s pravilno prehrano nadomestiti.

(N.J.)

 

 

Voda in naše življenje

 

Vse več avtorjev piše o vodi in o njeni kakovosti, o onesnaženosti vode s kemikalijami in radionuklidi, o njenem vplivu na naše zdravje itd. Tako njihovo početje je koristno, saj je voda za nas izredno pomembna. Anatolij Malovičko v svoji knjigi (1) pravi: "... naš planet je velikanski kristal tekoče vode... Voda na našem planetu združuje živo in neživo materijo v enotni naravni sistem. Ali smo zdravi ali pa bolni - vse je odvisno od tega, kakšna voda in koliko te vode kroži po našem krvno-žilnem in limfnem sistemu..."

Znano je dejstvo, da voda nosi informacije in da ima dober spomin - vsebnost kemikalij in radionuklidov, koliko virusov in mikrobov je v njej, poleg tega pa pridobiva informacije tudi na nekonvencionalen način, npr. bioenergija, itd... Večina bolezni se prenaša preko vode, ki je največkrat tudi glavni izvor epidemij. Pravijo, da je dandanes v vodi moč najti skoraj 5.000 škodljivih kemijskih spojin in da vsako leto za različnimi okužbami zboli okrog 500 milijonov ljudi, ter da zaradi tega letno umre 5 milijonov otrok. Zato je vsakemu razumnemu človeku povsem jasno, kako pomembno je čiščenje vode in pravilno ravnanje z njo.

 

Aktivirana/živa voda

KAKO JE PRIŠLO DO IZNAJDBE AKTIVIRANE/ŽIVE VODE

Aktivirano vodo so iznašli na Plinskem znanstveno-raziskovalnem inštitutu v Taškentu pod vodstvom dr. S. Aliohina (sedaj članom Akademije znanosti). Raziskovalci so iskali novo emulzijo. V laboratoriju, ki ga je tedaj vodil inženir V. Blakhir, so opravljali eksperiment z elektrolizo vode v posodi, ki je bila s pregrado razdeljena na dva dela - opna iz posebnega materiala, ki je dovoljevala prehod ionov ne pa mešanje vode. Izkazalo se je, da je medelektrolizo voda dobila nove lastnosti: na pozitivni elektrodi (anodi) je postala kisla s pozitivnim nabojem, na negativni (katodi) pa alkalna z negativnim nabojem. Tako dobljeni vodi so pretočili v steklenici in tekočini sta ohranili dobljene lastnosti kar dolgo časa.

S preizkusom so nadaljevali. Kmalu so opazili kurativne učinke aktivirane vode in so jo pričeli uporabljati za sterilizacijo medicinskih inštrumentov ter za postkirurško zdravljenje ran. Učinki so bili zelo pozitivni. Kasneje so aktivirano vodo uporabljali za namakanje bombaža in pri tem ugotovili, da je alkalna voda pospešila njegovo rast, kisla voda je bila uspešna pri dezinfekciji prsti, itd.

Vse te najdbe so spomnile na pravljice o živi in neživi vodi, zelo kmalu pa so alkalno vodo imenovali "živo", kislo pa "neživo" vodo. Nove lastnosti take vode so bile zelo zanimive in nepričakovane, zato so znanstveniki razvili preko 100 iznajdb. Kmalu so na Japonskem aktivirano vodo pričeli na široko uporabljati in niso skoparili s financiranjem nadaljnjega razvoja na tem področju. Nastajalo je vse več receptur, kako uporabiti tako vodo v gospodinjstvu in v industriji.

Danes aktivirano vodo uporabljajo na Japonskem, v Indiji, Izraelu, Nemčiji, Avstriji, Bolgariji, Uzbekistanu, Ukrajini, Latviji in drugod. Ugotovili so, da je taka voda manj toksična in se lahko uporablja tako za zunanjo kot tudi za notranjo rabo. Na Japonskem in v Uzbekistanu je aktivna voda zakonsko priznana kot zdravilo.

Veliko testov z aktivno vodo so opravili v različnih regijah Rusije - pri živinoreji in vzreji perutnine, vrtnarstvu in hortikulturi. Izidi so bili dokaj dobri. Podobne teste so opravili tudi v Latviji. Aquaphaser je enostavna in kompaktna naprava ter zelo ekonomična. Z možnostjo nastavitve časa 20, 30 ali 40 minut, lahko pridobimo 1,4 l aktivirane vode, ali pa v 3, 4 sekundah 1,5 l srebrne vode (koloidno srebro).

Tovarna, ki izdeluje Aquaphaser, je razvila tudi naprave za vrt, za kmetije, za tople grede. Lahko proizvedejo 15 l aktivirane vode za zalivanje zelenjave ali pa za napajanje živine.

Zanimanje za aktivirano vodo narašča. Kot dokaz - l.1997 in 2001 sta bila v Moskvi dva mednarodna kongresa, kjer so znanstveniki iz 18 držav razpravljali o aktivirani vodi, o njeni uporabi v zdravstvu in industriji.

LASTNOSTI AKTIVIRANE VODE

Lastnosti aktivirane vode so odvisne vsebnosti vodikovih ionov v njej. "pH" je običajna oznaka za količino vodikovih ionov, vrednosti pa so od 0 do 14. Naravna voda je pH nevtralna, približno 7,0. Če se ta parameter zviša od 7 proti 14, potem voda postane alkalna. Kot preventiva ali pa za zdravljenje, mora imeti voda pH med 8,0 in 10,5. Če pa je njen ph manjši od 7, potem je ta voda kisla. Kislo vodo, ki uporabljamo za preventivo ali pa za zdravljenje, mora imeti pH med 5,5 in 2,5. Razlike +/- 0,5 niso pomembne.

Kisla voda (imenovana tudi anolit ali neživa voda) je čista in brezbarvna tekočina in ima vonj po kislem. Ima sposobnost uničevanja bakterij in je odlično dezinfekcijsko sredstvo. Zavira biološke procese v organizmu, zniža krvni pritisk, deluje pomirjujoče, izboljša spanec ter lajša bolečine v sklepih, saj ima sposobnost raztapljanja soli. Redno izpiranje ustne votline po jedi zaustavi krvavitev dlesni, jo razkužuje in zobni kamen se sčasoma odstrani. Je odlično dezinfekcijsko sredstvo za oblačila in povoje, za spodnje perilo, obleko, obuvala, sadje, zelenjavo, ter celo za zemljo v lončnicah ali gredicah. Taka voda je zelo učinkovita pri prehladu in driski. Ženske lahko namesto drage kozmetike za kožo uporabijo tako kislo vodo. Anolit vlaži različne površine in se dobro vpije v kožo ter s tem zviša kislost organizma.

Poleg teh kislih kvalitet ima voda induciran pozitivni naboj 0,9 - 1,0 V, kar pomaga k ojačanem učinku. Če je shranjena v tesno zaprti posodi, bo svoje lastnosti ohranila več tednov. Če se pri tvorjenju kisle vode v Aquaphaserju doda še kuhinjska sol, so različne raziskave pokazale še dodatne antibakterijske sposobnosti. Vendar, da ne pokvarimo naprave, solna raztopina ne sme preseči vrednosti 5%. Če je naprava vključena 30 minut, potem zmanjša vitalnost bakterij toliko, kot so za to predpisani standardi, in tako stanje ostane vsaj 5 ur.

Anolit lahko uporabimo za dezinfekcijo in čiščenje različnih sanitarnih predmetov (korito, WC školjka, kopalna kad), jedilnega pribora, igrače, predmetov za umivanje, krp, obuval, prostorov, površin, pohištva, itd..

Ne glede na raztopino lahko tako vodo preprosto vlijemo v odtoke brez kakršnihkoli dodatkov.

Alkalna voda (katolit, živa voda) - je sprva nekoliko sivkasta, toda kmalu postane povsem bistra: na dnu nastane usedlina različnih soli. Več ko ima voda primesi, več usedlin nastane. Živa voda je zelo mehka, brez okusa in spominja na deževnico. Stimulira biološke procese v organizmu, rahlo zviša krvni tlak, izboljša presnovo hranil, izboljša apetit, ter nam da energijo in poskočnost. Je odlična in učinkovita pri zdravljenju različnih ureznin, ran,čira na želodcu, preležanin, itd... Revitalizira ovenelo cvetje in zelenjavo. Če v njej kalimo semena, bodo ta hitreje pognala kalčke, če pa jih potem dodatno zalivamo, bomo imeli obilnejši donos. Taka voda je odlična za pranje in umivanje.

Živa voda ima negativni električni naboj 0,7 - 0,9 V . Svoje lastnosti izgublja hitreje kot kisla voda, če pa jo shranimo v nepredušno zaprti posodi, potem zdrži 1 teden. Iz vsega tega sledi, da imata anolit in katolit različne lastnosti, ki pa jih lahko uspešno uporabljamo skozi ves dan.

Aktivirana voda je najboljša še sveža, zato je ni treba skladiščiti v večjih količinah. Najboljše je, da je naredimo toliko kot je potrebujemo. Preostalo vodo pa lahko uporabimo za zalivanje rastlinja ali za umivanje

Hranjenje v hladilniku ni potrebno. Kuhanja te vode se ne priporoča, saj se elektrolitske lastnosti zmanjšajo (redukcija oksidacijskega potenciala). Tisti, ki pa bi radi poizkusili nov okus čaja ali kave, naj uporabijo alkalno vodo.

.Večkrat nas sprašujejo, na kakšen način se pokažejo zdravilni učinki aktivirane vode?

Najpomembnejše je, da sta tako alkalna kot tudi kisla voda s svojo vsebnostjo elektrolitov zelo blizu vsem telesnim tekočinam (kri, medcelična tekočina, limfa, itd...), zato se lahko taka voda takoj pridruži vitalnim aktivnostim v telesu. Zelo pomembno je tudi to, da je ta voda naravni produkt, ki vzpodbuja naravne zdravilne procese samega organizma.

KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN PRIČNEMO UPORABLJATI AKTIVIRANO VODO

Aktivno vodo moramo narediti po metodologiji, ki je opisana v navodilih za uporabo, in slediti priporočilom, ki se nahajajo v tej brošuri.

En odmerek naj bo pol kozarca vode. Za otroke med 2-5 letom naj bo odmerek ? kozarca, za 5-12 let stare pa naj bo 1/3 kozarca. Pri prehladu otročičkov uporabimo neživo vodo, katero preko kapalke damo v nosnici. Pri vnetju grla pa otročičku damo, da sesa manjšo količino tople vode.Za zdravljenje srbečih mest, izpuščajev in mozoljev, moramo na ta mesta dajati obkladke z aktivirano vodo: 6-10 krat na dan, v trajanju 1- 2 minuti, po obedu pa še dalj časa. Vodo nekoliko segrejemo.

Večkrat ljudje postavijo vprašanje: ali lahko hkrati uporabljamo lekarniško in aktivirano vodo? Zaenkrat še ni pozitivnega odgovora na to vprašanje, zato je bolje uporabljati zgolj eno.

Moram pripomniti, da se med onkološkim zdravljenjem alkalna/živa voda ne sme uporabljati.

Zdaj lahko preidemo k nasvetom, kako aktivirano vodo uporabljamo za zdravljenje. Priporočila so podali različni znanstveniki, zdravniki, kemiki in inženirji. Priporočila so podana po abecednem redu (skladno z nazivom bolezni/težave).

Opozorilo:

a. Čas, ko se pokažejo rezultati zdravljenja, je podan zgolj za orientacijo. Izboljšanje stanja je odvisen od fizičnih lastnosti posameznika, od dolžine bolezni, prehrane in drugih dejavnikov.

b. Pred pričetkom zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom.

 

SENZACIONALNO ODKRITJE ZNANSTVENIKOV IZ ST. PETERSBURGA

V večini časopisov in revij v Rusiji, pa tudi drugod, se na naslovnicah pojavljajo odmevni članki, ki nosijo temu podobne naslove: "Odkrita skrivnost staranja", "Pričakovana starost je 270 let" , itd... Eden izmed takih prispevkov, ki govorijo o odkritju biološkega časovnega mehanizma, je nastal pod peresom ruskega znanstvenika V. Volkova. Ta biološka ura je naravni mehanizem, ki je vgrajen v vseh živih organizmih na tem planetu - rast, staranje in na koncu smrt. Volkov je podal teorijo, da so staranje in različne bolezni rezultat zvišane porabe celične tekočine oz. proizvedenih vodikovih ionov (protonov). Starejši ko je organizem, manj vode ima v sebi (dojenček ima 85% vode v sebi, osemdesetletnik pa samo še 50%). Ko celice izgubijo tekočino, ne morejo več delovati normalno, zato umrejo.

Telo izgubo skuša kompenzirati s tem, da zaustavi (blokira) delovanje organov, ki so zadolženi za izločanje tekočin iz organizma. Aktivnost teh organov se zmanjša in zviša se nevarnost za nastanek različnih težav. Če pride na primer do blokade ledvic, potem se urin ne izloča tako kot bi bilo potrebno, zato pride do zastrupitve z urinsko kislino in amoniakom. Če pride do obstrukcije delovanja jeter, potem te ne morejo odstranjevati holesterola, lilirubina, večjega števila kislin in seveda tudi žolča ne. To povzroča razvoj arterioskleroze, nespečnosti, različnih psihoz ter zmanjša se odpornost telesa.

V. Volkov je prišel do naslednjih zaključkov: če dobi telo možnost, da obnovitvi raven vodikovih ionov, lahko zmanjša število obolenj in zavre starostne procese, lahko pa celo vzpodbudi obnovo organizma. Omenjeni znanstvenik priporoča uporabo nežive vode (anolita), saj je v njej večja koncentracija vodikovih ionov. Tako vodo telo lažje sprejme in organizem učinkovito oskrbi s prepotrebnimi vodikovimi ioni.